Skupno zasedanje Vlad Republike Slovenije in Madžarske

Brdo pri Kranju, 22. januar 2016

 Na povabilo predsednika Vlade Republike Slovenije Mira Cerarja se bo madžarski premier Viktor Orbán skupaj z ministrsko delegacijo udeležil delovnega obiska v Sloveniji. Na Brdu pri Kranju bo potekal tudi medvladni vrh oz. skupna seja vlad, za katero sta se premierja dogovorila na srečanju v Lendavi, 6. novembra 2015.

Ob robu delovnega srečanja vlad bodo podpisani štirje dvostranski sporazumi (Program sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi med Ministrstvom za človeške vire Madžarske in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije v letih 2016-2018, Memorandum o soglasju o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov, Pogodba o spremembi državne meje zaradi vodnogospodarske regulacije potoka Ledave in Sporazum o izmenjavi in vzajemni zaščiti tajnih podatkov), sprejeta pa naj bi bila tudi Skupna izjava zasedanja. Predsednika vlad bosta nagovorila tudi udeležence poslovnega foruma slovenskih in madžarskih podjetnikov, ki ga organizirata GZS in agencija SPIRIT.

Teme skupnega zasedanja vlad so skupno sodelovanje in nastopi na tretjih trgih, razvoj turizma v čezmejnem in regionalnem okviru, možnosti za poglobitev sodelovanja na področju  znanosti, inovacij in raziskav, strategija pametne specializacije

 

ODNOSI IN SODELOVANJE MED DRŽAVAMA

 SPLOŠNO

Madžarska je Republiko Slovenijo priznala 15. 1. 1992. Istega dne sta državi z izmenjavo diplomatskih not vzpostavili diplomatske odnose. Od junija 1992 dalje v Budimpešti deluje slovensko veleposlaništvo, madžarsko veleposlaništvo v Ljubljani pa od julija 1992 dalje.

Od leta 1998 dalje v Monoštru deluje Generalni konzulat RS. V začetku leta 2014 je bila v Lendavi odprta Konzularna pisarna, ki deluje kot izpostava madžarskega veleposlaništva v Ljubljani.

 Odnosi med državama so odlični, brez odprtih vprašanj, v duhu odprtega političnega dialoga, dobrega sosedstva in partnerstva v EU, NATO, različnih regionalnih okvirjih in mednarodnih organizacijah. Pomemben povezovalni dejavnik obeh držav in prebivalstva predstavljata manjšini. Državi družijo številni gospodarski in zunanjepolitični interesi, kar se odraža v intenzivnosti stikov ter dinamiki obiskov in srečanj na najvišjih ravneh v preteklih letih.

 V letu 2015 je bilo izvedenih več dvostranskih srečanj na nivoju predsednikov držav, predsednikov parlamentov, predsednikov vlad in zunanjih ministrov. Predsednika obeh vlad dr. Cerar in Orbán sta se srečala ob robu slovesnosti 40. obletnice Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti v Lendavi (6. 11.). Zunanji minister Erjavec se je 11. – 12. 6. z gospodarsko delegacijo mudil na uradnem obisku na Madžarskem; obisk je imel močno gospodarsko komponento, s poudarkom na transportu in logistiki ter turizmu. Med državama sta do sedaj potekali dve skupni seji vlad (2007 v Monoštru in Lendavi ter 2009 v Keszthelyju na Madžarskem).

 

GOSPODARSKO SODELOVANJE, NALOŽBE, TURIZEM

BLAGOVNA MENJAVA: Madžarska je v 2014 ohranila 6. mesto zunanjetrgovinske partnerice Slovenije z vrednostjo 1,7 mrd. EUR oz. 3,8  % celotne blagovne menjave RS (4,6  % povečanje). Izvoz je znašal 694 mio EUR oz. 3 % celotnega izvoza RS, uvoz 1 mrd. EUR ali 4,6  % celotnega uvoza RS. V prvih devetih mesecih 2015 je vrednost dvostranske blagovne menjave dosegla 1,3 mrd. EUR (slovenski izvoz na Madžarsko 532 mio EUR, slovenski uvoz iz Madžarske 768 mio EUR).

Blagovna menjava večinoma poteka z industrijskimi proizvodi. Po razpoložljivih podatkih za posamezne države je Slovenija v prvih desetih mesecih leta 2015 največ izvozila cestnih vozil, medicinskih in farmacevtskih proizvodov, živinske krme in naftnih derivatov. Najpomembnejši uvozni proizvodi pa so bili cestna vozila, naprave za telekomunikacijo in medicinski proizvodi.

STORITVENA MENJAVA je v 2014 znašala 249 mio EUR (+3 %). Med izvoznimi in uvoznimi storitvami so prevladovala potovanja, transportne in ostale poslovne storitve.

NEPOSREDNE NALOŽBE: Konec 2014 je bilo v Slovenijo za 51,2 mio EUR naložb iz Madžarske in za 20,2 mio EUR slovenskih naložb v Madžarsko.

Večje investicije slovenskega gospodarstva v Madžarsko: prodajni in logistično-skladiščni center podjetij Gorenje, JUB, in Hidria Bausch in Kobal Transport.  Edino večje podjetje v Sloveniji z madžarskim kapitalom, ki ima 3. tržni delež v Sloveniji, je MOL Slovenija d.o.o..

 

POSLOVNE PRILOŽNOSTI: Na Madžarskem delujeta slovensko-madžarski poslovni svet ter slovensko-madžarski poslovni klub. Glede na obojestranske ugotovitve o nezadostni izkoriščenosti vseh gospodarskih potencialov med državama so identificirani prioritetni ciljni sektorji in organizacija gospodarskih dogodkov (okrogle mize, B2B srečanja, gospodarski forumi). Poslovni forum, ki sta ga junija 2015 odprla obe zunanji ministrstvi, je dal nov zagon tesnejšemu sodelovanju podjetij na področju transporta in logistike ter večjo prepoznavnosti Slovenije na področju turizma. Jeseni 2015 je steklo povezovanje na področju mladinskega podjetništva (projekt Ustvarjalnik).

 

TURIZEM: V 2014 je v Slovenijo prispelo 74.300 madžarskih turistov (+16,1 %), ki so ustvarili 191.052 nočitev (smučanje, pohodništvo, športno aktivna potovanja, slovenska obala). Obstajajo še številne neizkoriščene možnosti, zato Slovenija podpira poglobitev sodelovanja med turističnima uradoma in predlaga sklenitev skupnega programa sodelovanja v turizmu na področjih skupnega interesa ter sodelovanje obeh držav v okviru pobude 16+1 (Srednjevzhodne Evrope (CEEC) in Kitajske), kjer je Madžarska koordinatorica aktivnosti (skupna promocija združenj turističnih agencij, naravnih zdravilišč in welness centrov obeh držav na prekomorskih trgih).

 

V okviru obeleževanja 100. obletnice 1. svetovne vojne je Posočje s turističnim vlakom “Isonzó Expressz” obiskalo 500 turistov. Madžarska želi s to tradicijo nadaljevati. Slovenija se bo v 2016 predstavila na številnih madžarskih mednarodnih sejmih (Utazás 2016, Zdraviliška borza Srednje Evrope, CONVENTA).

 

Madžarska bo v 2017 gostiteljica svetovnega prvenstva v vodnih športih, v teku je priprava odločitve za kandidaturo Budimpešte za olimpijske in paraolimpijske igre 2024, ki pomenijo poslovne priložnosti za podjetja iz RS, ki se ukvarjajo z izgradnjo oz. posodobitvijo različnih vrst športnih objektov ter promocijo slovenskega turizma.

 

INFRASTRUKTURA

POMORSKI PROMET: Državi imata podpisan Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o uporabi logističnih centrov in koprskega pristanišča (veljaven od 11. 7. 2000).

 

V Budimpešti že vsa leta deluje komercialno predstavništvo Luke Koper d.d., ki z madžarskimi poslovnimi partnerji vzdržuje odlične poslovne odnose in redna srečanja. Na področju prometa z zabojniki je Luka Koper daleč najpomembnejša madžarska prekomorska luka, saj obvladuje 74 % madžarskega zabojniškega trga. V letu 2014 so v Luki Koper z madžarskim trgom pretovorili 1.901.000 ton blaga, kar pomeni 10 % celotnega pretovora Luke Koper. V kontejnerskem segmentu so z Madžarsko v letu 2014 pretovorili 145.000 TEU, v letu 2015 pa beležijo 10 % rast kontejnerskega prometa. V letu 2015 bo pretovorjeno iz/za madžarski trg preko 2 mio ton blaga.

 

ŽELEZNIŠKI PROMET: Slovenija intenzivno izvaja aktivnosti na projektu elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš. Slovenija je ta projekt gradbeno zaključila. Na slovenski strani je v teku še postavitev električnih vodnikov. Madžarska stran je projekt elektrifikacije proge Zalaegerszeg – Hodoš že izvedla.

 

V veljavnem potniškem voznem redu sta državi vsak dan neposredno povezani na relaciji Budimpešta-Zagreb-Ljubljana in obratno. Z uveljavitvijo voznega reda 2013-2014 je ponovno vpeljan mednarodni vlak Citadella, ki vozi na relaciji Ljubljana-Budimpešta prek Hodoša.

 

ENERGETIKA: Sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju energije je zelo dobro. Slovenija si bo tako aktivno prizadevala za čim hitrejšo realizacijo projekta elektroenergetske povezave med državama (izgradnja daljnovoda Cirkovce-Pince). Obe državi tudi aktivno podpirata vzpostavitev plinske povezave med njima (plinovodna povezava Lendava-Nagy Kanisza; sklep o pripravi DPN-ja je bil sprejet na vladi decembra 2015). Omenjena projekta bosta povezala državi na elektroenergetskem in plinskem področju, kar bo pomembno prispevalo k regionalni zanesljivosti oskrbe z energijo in ciljem Energetske unije. Državi uspešno sodelujeta tudi v okviru pobude za Povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope s plinovodi (CESEC).

 

ČEZMEJNO SODELOVANJE

Za obdobje 2014–2020 so Sloveniji čezmejni partnerji ponovno zaupali vodenje programa sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. V njegovem okviru je za partnerje z obeh strani meje na voljo skoraj 19 milijonov evrov. Od tega bo 15 milijonov evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, nekaj manj kot 4 milijone evrov pa bo nacionalnih sredstev. Za 85 odstotno sofinanciranje bodo lahko kandidirali projekti s Podravske in Pomurske statistične regije v Sloveniji ter regiji Vas in Zala na Madžarskem, in sicer s področja razvoja trajnostne turistične dejavnosti na osnovi bogate kulturne in naravne dediščine skupnega obmejnega prostora s poudarkom na razvoju produktov in storitev na manj razvitih podeželskih območjih. Prvi razpis v tem okviru je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko objavila 18. decembra 2015.

 

KULTURA

Na področju likovne umetnosti svoj program v sodelovanju z madžarskimi muzeji in galerijami kontinuirano soustvarja Muzej – Galerija Lendava. Ta je ena redkih ustanov, ki poleg tega, da gosti umetnike iz Madžarske v svojih razstavnih projektih (pregledne, monografske, izmenjalne razstave in kolonije), promovira sodobno likovno umetnost iz Slovenije na Madžarskem (Budim, Pecs, Monošter).

 

Na področju večletnih programov je za sodelovanje z Madžarsko pomemben projekt FRONT@-mednarodni festival sodobnega plesa, ki povezuje partnerje iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. Za projekt je Zavod Flota pridobil tudi evropska sredstva, Evropska komisija pa ga v svojih dokumentih predstavlja kot zgodbo o uspehu.

 

SLOVENSKA MANJŠINA V PORABJU

Položaj slovenske manjšine na Madžarskem se je v zadnjem desetletju izboljšal na vseh področjih (izvolitev zastopnice slovenske manjšine v madžarski parlament (sicer brez glasovalne pravice), ohranitev vseh 10 slovenskih lokalnih samouprav po volitvah 2014 na podlagi spremembe madžarske zakonodaje in pogojev za ustanovitev manjšinskih lokalnih samouprav (t.im. lex Andovci), upravljanje in z njim sistemsko financiranje obeh dvojezičnih osnovnih šol in vrtcev s strani Državne slovenske  samouprave (DSS), stabilno financiranje slovenskih manjšinskih medijev v Porabju, odprtje novih cestnih povezav (Verica-Gornji Senik, Gederovci-Redič), sodelovanje v čezmejnih infrastrukturnih projektih, ki jih sofinancira EU ter uspešno delovanje Razvojne agencije Slovenska krajina. Med zadnje uspehe šteje uvrstitev tradicije manjšine “Borovo gostüvanje” v register madžarske nesnovne kulturne dediščine).

 

Slovenija kljub doseženem napredku opozarja na spoštovanje določb Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic obeh manjšin in razliko med vzajemnostjo v ravni zagotavljanja pravic in ugotavlja: (1) različnost sedanje ureditve zastopanja slovenske narodne manjšine v madžarskem parlamentu s tisto, ki je urejena za madžarsko narodno skupnost v Državnem zboru RS; (2) uravnoteženost financiranja slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske manjšine v Sloveniji ter (3) večjo pozornost pri zagotavljanju sistemske in vidne dvojezičnosti v Porabju (napisi, kažipoti, administrativni postopki, možnost rabe jezika manjšine v javnosti – šole, cerkev in verouk, društva).

 

OKOLJE IN PROSTOR

Na področju narave poteka sodelovanje zlasti v okviru čezmejnega biosfernega območja »Mura-Drava-Donava« (Transboundary Biosphere Reseve Mura-Drava-Donava, TBR-MDD), ki predstavlja pomemben projekt za ohranitev enega najpomembnejših naravovarstvenih območij v Evropi.

 

Z Madžarsko sodelujemo tudi v okviru Krajinskega parka Goričko, ki je del čezmejnega Trideželnega parka. Na avstrijskem Gradiščanskem je to Naravni park ob Rabi / Natur Park Raab in na madžarski strani Narodni park Őrség s Slovenskim Porabjem / Őrségi Nemzeti Park. S tem je skupna površina zavarovanega območja ob tromeji razmeroma velika: 1.044 km2. Trije parki medsebojno delujejo na temelju skupnih nalog. Potekajo redna srečanja na temo čezmejnega  upravljanja z naravo in trajnostnega razvoja ter oblikovanja skupnih čezmejnih projektov.

 

Na področju upravljanja z vodami poteka sodelovanje z Republiko Madžarsko v okviru Stalne Slovensko-madžarske Komisije za vodno gospodarstvo. V ta namen bona tem na zasedanju vlad podpisana tudi Pogodba o spremembi državne meje zaradi vodnogospodarske regulacije potoka Ledave, kar je bilo predhodno dogovorjeno na eni od komisij za vodno gospodarstvo.

 

CARINSKO SODELOVANJE

Med Finančno upravo RS in nacionalno davčno in carinsko upravo republike Madžarske trenutno tečejo pogajanja o osvežitvi dogovora o izmenjavi carinskih podatkov za kontrolne namene. Podpis novega dogovora lahko pričakujemo v letu 2016. Na osnovi izmenjave podatkov carinskih deklaracij  bosta administraciji nadzirali carinske postopke, tako kot že sedaj, v primerih, ko je blago, namenjeno v drugo državo,  sproščeno v prost promet brez plačila DDV (t.i. postopek 42).

 

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Dvostransko sodelovanje z Republiko Madžarsko na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami poteka v okviru stalne slovensko-madžarske mešane komisije za varstvo pred nesrečami. Zelo dobro je obmejno sodelovanje, v letu 2015 zaključil evropski projekt čezmejnega sodelovanja »Rešujmo skupaj«. Poteka tudi sodelovanje v drugih skupnih evropskih projektih s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, npr. v projektu MURA 2015 je bilo nadgrajeno sodelovanje Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije pri ukrepanju ob poplavah na reki Muri. 

 

Madžarska je nudila pomoč (električne agregate) ob žledu 2014 v Sloveniji, prav tako je novembra 2015 ob migrantski situaciji Madžarska Sloveniji prek mehanizma civilne zaščite EU poslala pomoč v materialni obliki (1.500 zaščitnih oblek, 6.000 respiratorjev za enkratno uporabo, 1000 zložljivih postelj).

 

Slovenija je ob migrantski situaciji Madžarski septembra 2015 nudila pomoč v obliki 10 šotorov s pripadajočo opremo.