Peljali se bomo daleč
Obisk članov bibličnega krožka ECOMS pri svojem članu
V okviru Evangeličanske cerkve Martina Luthra v Murski Soboti se vsak četrtek zvečer srečujejo člani moškega bibličnega krožka, ki se enkrat mesečno odpravijo tudi na strokovno ekskurzijo.
Strojevodja Jurij v lokomotivi
Tako je šesterica članov bibličnega krožka v četrtek, 28. julija popoldne, obiskala svojega člana na Goričkem v Prekmurju, Jurija Kozarja v Prosečki vasi 44 (Občina Puconci).
Vožnja z vlakcem
Le-ta je uresničil svoj sen iz mladosti: biti strojevodja vlakov ! Gre za 55-letnika, ki ima na domačem dvorišču pravo dvigalo oziroma žerjav, pa tudi železnico.
Tudi žerjav/dvigalo na dvorišču
V razgovoru s svojim članom Jurijem, pa tudi njegovo ženo Lidijo, so člani bibličnega krožka doživeli pravo strokovno ekskurzijo: obnovili so namreč nekatera svoja znanja, pridobili pa tudi številna nova in to s številnih področij: matematike, fizike, tehnike, strojništva, elektrotehnike…, kar vse Jurij Kozar odlično obvlada, da je pravzaprav vse okrog izgradnje ozkotirne železnice in treh železniških vozil doslej na domačem dvorišču ter postavitve žerjava izdelal brez poprejšnjih načrtov. Kot pravi, da kar si je zamislil, je izdelal v naravi ter preizkusil na »kraju samem«, če deluje. Delovalo je, deluje vsak dan in bo še kar precej časa v prihodnost.
Vlakovna kompozicija na progi
Ker ga je žena Lidija pri njegovih načrtih podpirala, je lani pričel z gradnjo ozkotirne železnice (svetovna standardna širina tira je 127 mm) in po petnajstih mesecih lahko danes na njegovem dvorišču vidimo naslednje: 150 metrov železniške proge, ki kar v dolžini 60 metrov poteka po viaduktu, dva stranska tira, remizo (prostor za shranjevanje tirnih vozil), vstopno postajo, prometne znake za prehode čez železnico, prometne oznake ob progi za strojevodje, kretnice, lokomotivo (osemkrat manjšo klasično »Dieselko« z dvema elektromotorjema, dolga je 2,6 metra in težka 255 kilogramov, razvije hitrost do 10 kilometrov na uro, speljuje in zavira), en potniški vagon (za prevoz dveh potnikov) in tovorni vagon (v njem pozimi vozi drva iz drvarnice do peči).
Jurij Kozar pripoveduje o svojem delu
Po odlični veganski pogostitvi je sledila demonstracija vožnje z vlakcem na ozkotirni železnici, kjer je gostitelj Jurij bil »gonilna sila«, pa ne le kot strojevodja v svoji lastno izdelani lokomotivi, pač pa kot enkratni navdušenec nad tehniko, ki deluje. V drugem delu obiska pa je sledil še dvig na najvišjo točko v tej Prosečki grabi v povirju potoka Gajika, ko je nekdanji poklicni žerjavist Jurij svoje goste v posebni košari dvignil nad svojo domačijo in dvorišče z jeklenico žerjava, ki ga je rešil pred razrezom in odvozom na odpad.
Jurij Kozar kot žerjavist
Kar 32 delovnih let ima namreč za seboj kot žerjavist Jurij Kozar, ki so mu pred tremi leti v sosednji Avstriji, kjer je delal zadnja leta, po poslabšanju globinskega vida ponudili prekvalifikacijo ali invalidsko upokojitev. Odločil se je za slednje in pričel lansko pomlad uresničevati svoj mladostni sen: biti strojevodja lokomotive na železnici ! Kajti kot predšolski otrok je z dedkom večkrat šel peš v sosednje Mačkovce na železniško postajo ter se z vlakom (tedaj so ga imenovali »Gorička Mariška«) odpeljal v Mursko Soboto.
Smo v Prosečki vasi na številki 44
Takrat mu je vzniknila želja: biti nekoč voznik vlakov ! Toda leta 1968 je bila ukinjena železniška proga med Mursko Soboto in Hodošem, Juriju pa je to pomenilo poklicno preusmeritev. Kljub temu se je odločil za smer strojništva ter postal žerjavist. Sedaj z žerjavom oziroma v posebni košari goste dvigne »na najvišjo točko v Prosečki grabi« ob potočku Gajika, ki teče skozi Prosečko vas s 178 prebivalkami in prebivalci (po popisu leta 1991 !).
Pozdrav gostom z zastavami v Prosečki vasi
Lahko mu samo zaželimo še neskončno veliko prevoženih kilometrov na njegovi ozkotirni železnici, kjer predvideva izdelati še en vagon za prevoz potnikov, pa tudi čim več dvigov gostov z jeklenico dvigala nad domačijo v Prosečki grabi.
Besedilo in fotografije: Filip Matko Ficko