Govor predsednika vlade dr. Mira Cerarja na slavnostni podelitvi Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih priznanj

cerar

Predsednik Vlade dr. Miro Cerar (arhiv Štajerske novice, foto: Rade Bakračević)

Spoštovani,

v veliko čast in osebno zadovoljstvo mi je, da vas ob letošnji svečani podelitvi priznanj in nagrad za odlične dosežke na področju znanosti lahko nagovorim v imenu Vlade Republike Slovenije.

Odličnost je družbena vrednota in obenem lastnost, za katero si je v vsaki družbi nenehno potrebno prizadevati. Še posebej je dragocena v majhnih družbenih sistemih, kjer je običajno bolj redka kot v velikih, zelo slojevitih družbah. Zato si želimo tudi v Sloveniji z vsemi razpoložljivimi močmi spodbujati odličnost na vseh ravneh in v vseh dejavnostih.

Prav posebno pozornost in skrb pa moramo posvečati odličnosti na področju znanosti in raziskav, saj je od te odvisna kakovost in količina odličnega znanja v družbi, brez katerega ni hitrega in obstojnega gospodarskega razvoja. Slovensko gospodarstvo nujno potrebuje odlično domače znanje, saj se z njim krepi njegova globalna konkurenčnost in družbena dodana vrednost.    

Znanstveniki in raziskovalci so že zaradi narave svojega dela radi skromni in menijo, da njihovi odlični in presežni rezultati dela govorijo sami zase. Zato je potrebno, da jim vsaj ob takšnih priložnostih, kot je danes, namenimo dolžno pozornost in jih nagradimo za njihovo odgovorno delo in izjemne dosežke.

Goreča želja po odličnem znanju, ki premika meje možnega in predstavljivega, je tista edinstvena energija, ki vsako družbo vodi in žene k boljšemu in višjemu! To je tisti ideal, h kateremu stremijo vse napredne družbe od antike naprej… Kreativna sila nenehnega iskanja resnice in razkrivanja najglobljih gibal naravnih in družbenih procesov je najplemenitejša vrlina človeškega bitja, ki se ob primernih in zadostnih družbenih spodbudah lahko prelije v nove, odlične raziskovalne rezultate, proizvode in storitve. Le-ti nam nato bistveno obogatijo materialno in duhovno kakovost življenja, kar je najvišji cilj vsake odgovorne politike, kot upravljanja z občim dobrim.

Čudoviti proces preoblikovanja drznih zamisli v nova spoznanja, stvari, procese in inovacije je čudež človeške ustvarjalne energije, ki pa temelji na vztrajnem delu, samo-odrekanju in tudi pogostemu učenju na lastnih napakah. Vendar nas padci nikoli ne smejo zaustaviti pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Pri vsem tem delovanju želi biti vlada znanstvenikom-raziskovalcem v oporo in pomoč.

Prizadevamo si tudi, da bi prenos znanja in izkušenj od že uveljavljenih raziskovalcev na mlade rodove bodočih odličnih strokovnjakov potekal čim bolj uspešno. Odlični raziskovalni kader se mora kontinuirano in kakovostno nadgrajevati ter pomlajevati. Najboljši zgled mladim so lahko prav današnji in dosedanji nagrajenci.

Odlične raziskave so globalne, zato so odlične slovenske raziskovalke in raziskovalci naši prvovrstni ambasadorji. Znanost mora biti globalno odprta in najnovejša znanstvena spoznanja dostopna vsem. Evropa postopoma postaja enoten raziskovalni in intelektualni prostor, ki pomembno spreminja tudi slovensko raziskovalno skupnost.

V Okvirnih programih EU za raziskave in inovacije pridobivamo vse več uspešnih projektov in evropskih sredstev, kar povečuje odličnost slovenskih raziskav ter raziskovalcev. Ti so vedno bolj povezani z najboljšimi raziskovalnimi skupinami v Evropi in svetu, slovenska vlada pa jim pri tem poskuša na različne načine čim bolj pomagati. Jasno seveda je, da brez povečanih javnih finančnih vlaganj v slovensko znanost in raziskave ne moremo pričakovati napredka na tem področju, niti nujne dodane vrednosti v znanju za domače gospodarstvo. Uspeli smo zaustavili upadanje proračunskih sredstev za znanost, ki je bila v preteklih letih posledica neugodnih globalnih ekonomskih razmer.

Še več, že v letošnjem letu, še več pa v prihodnjih, bomo ta sredstva povečali. Pospešeno si bomo prizadevali uresničiti Barcelonski cilj glede javnih vlaganj v raziskave in razvoj, zato upamo, da bomo delež skupnih javnih in zasebnih vlaganj v to področje, v višini 3% BDP, zmogli doseči v nekaj letih. Ni se lahko vrniti niti na najvišjo doseženo raven v preteklosti – to je 2,6% – toda z modro strategijo v novi Večletni finančni perspektivi je to uresničljivo!

Hkrati pa bomo morali posebno skrb še naprej namenjati absorbcijski zmožnosti tako našega znanstveno-raziskovalnega sistema, kot tudi učinkoviti uporabi novega odličnega znanja in odličnih raziskovalnih kadrov v gospodarstvu. Samo visoka dodana vrednost odličnega znanja je lahko tista garancija, ki bo našemu gospodarstvu omogočala povečanje konkurenčnosti njegovih proizvodov in storitev, s tem pa tudi dodano vrednost na trgu in število delovnih mest. Zato želim na tem mestu posebej poudariti, da potrebujemo izvrsten menedžment ne le v gospodarstvu, ampak tudi v znanstveno-raziskovalni dejavnosti.

Marsikdaj pridejo raziskovalci do izjemnih odkritij, vrhunskih inovacij in globalno konkurenčnih proizvodov in storitev, vendar jih ne znamo dovolj učinkovito tržiti. Tudi pri razvoju perspektivnih tržnih modelov in modelov poslovanja potrebujemo torej prebojne inovacije.

Znanost seveda ne more in ne sme biti sama sebi namen, zato je izboljšana sinergija s potrebami gospodarstva nujna in s strani vlade lahko obljubim, da si bomo za ta oplemeniten pretok vrhunskega in prebojnega znanja v gospodarstvo še bolj aktivno prizadevali. Po drugi strani pa je potrebno posodobiti tudi odnos gospodarstva do znanosti, saj le-to od znanosti ne sme pričakovati le servisa po naročilu, ampak strateškega partnerja, s katerim skupaj določa, katere so tiste prioritetne niše, kjer bosta v tesnem partnerskem odnosu dosegla največje uspehe.

Dosežki naših najboljših znanstvenikov raziskovalcev, torej tudi letošnjih nagrajencev, večinoma zagotovo niso le rezultat njihove lastne raziskovalne odličnosti, ampak pravzaprav zlitja njihove ustvarjalne genialnosti in ugodnih raziskovalnih razmer, tako infrastrukturnih kot mrežnih, v neko novo kvaliteto, raziskovalni rezultat, inovacijo ali proizvod oziroma storitev.

Spoštovane raziskovalke, spoštovani raziskovalci,

nocoj je vaš večer in vaš praznik! Popolnoma jasno je, da višje kakovosti življenja naših državljanov in državljank ne bo brez strateškega in predanega sodelovanja ter povezovanja vseh najbolj kreativnih sil v naši družbi! In prav vi predstavljate njihov vrh! Nocojšnji nagrajeni raziskovalci ste med našimi najboljšimi.

To ste tudi zato, ker ste se učili pri najboljših doma in po svetu ter z njimi ohranili in poglobili sodelovanje. Znanstveno-raziskovalno delo je kljub svoji individualnosti obenem v bistvu predvsem timsko delo. Malo je največjih znanstvenih spoznanj, ki niso rezultat timskega dela ali vsaj nadgradnja obstoječega znanja.

Čeprav danes ni več barona Žige Zoisa, ki je hotel in znal povezati svoje strokovno znanje, osebni vpliv in širino velikega človeka, ter zbrati okoli sebe cvet slovenske učenosti in znanja, moramo mi, ki imamo to srečo, da živimo v svoji državi, znati najbolj učinkovito uporabiti vse njene številne instrumente in spodbuditi k povečanim vlaganjem tudi zasebni sektor, vse s ciljem izboljšanja kakovosti življenja vseh državljank in državljanov Slovenije. Zato vas bomo, drage naše raziskovalke in raziskovalci, tudi nadalje z raznimi ukrepi in mehanizmi spodbujali k vrhunskim dosežkom in mednarodni znanstveni odličnosti, da boste lahko ustvarjalno sodelovali pri bogatenju domače in svetovne zakladnice odličnega znanja.

Ob koncu želim vsem prejemnikom letošnjih nagrad osebno iskreno čestitati in vas spodbuditi, da še naprej ohranjate vašo radovednost in željo po razkrivanju resnice. Naj se vaše plemenito delo in sodelovanje z domačimi in tujimi kolegi uspešno nadaljuje ter privede do novih osupljivih in epohalnih spoznanj!

Najlepša hvala za vašo pozornost!