Govor predsednika vlade dr. Mira Cerarja na posvetu slovenske diplomacije.

cerar-4

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar (foto: Rade Bakračević, arhiv Štajerske novice)

Brdo pri Kranju, 5, januar – Spoštovani minister, veleposlanice in veleposlaniki, cenjeni dame in gospodje,Vesel sem, da v novo leto, ko se tudi zaključuje mandat te vlade, vstopamo s številnimi dosežki in pozitivnimi napovedmi glede razvoja naše države. Gre za pomembna sporočila tudi za vaše sogovornike v državah, kjer ste akreditirani. Slovenija si je po hudi finančni krizi opomogla in s sedanjo vlado vzpostavila politično in družbeno stabilnost. Po desetih letih bomo letos beležili proračunski presežek. Poleg konsolidacije javnih financ smo izvedli številne strukturne reforme. Vse to ima pozitiven vpliv na slovensko gospodarstvo in naše državljane, vključno z manjšanjem števila brezposelnih. Stopnja gospodarske rasti v prejšnjem letu je med rekordnimi vse od naše osamosvojitve. Res je, da gospodarsko rast beleži celotna Evropska unija, vendar pa je več kot 4,4 % gospodarska rast v Sloveniji za preteklo leto krepko nad njenim povprečjem. Pomembno je, da je naša gospodarska rast osnovana na zdravih temeljih, kot so močan izvoz, povečana domača potrošnja, investicije v infrastrukturo in znanost kakor tudi finančne spodbude podjetjem, promocija turizma itd.  
K rasti zagotovo pripomorejo tudi večja pravna varnost pred našimi sodišči in varnost države nasploh. Napovedi gospodarske rasti so ugodne tudi za leti pred nami. Ponovno smo postali območje stabilnosti in optimizma. Aktualna vlada je sprejela tudi številne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in s tem, tudi z vašo pomočjo, uspela pritegniti nekatere pomembne tuje vlagatelje, kot sta npr. Magna in Yaskawa. Izvedene so bile konkretne aktivnosti na področju infrastrukturnih projektov, od investicij v verigo hidroelektrarn na spodnji Savi, naložb v turistično infrastrukturo v povezavi z razvojem tretje razvojne osi, do drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Drugi tir je ključen strateško-razvojni projekt za prihodnost Slovenije in je pomemben tudi v širšem, evropskem smislu. Slovenija je za izgradnjo drugega tira prejela pisma podpore številnih držav, predvsem od Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Avstrije. Za vse te zaledne države je pristanišče Koper ključnega pomena za izvoz in uvoz blaga. Kot je znano je Madžarska izrazila tudi namero po kapitalskem vložku. 

Vlada je kljub številnim kritikam izvedla pomembne korake na področju zdravstva in sociale. Tudi v zadnjih mesecih mandata te vlade bomo na teh in drugih področjih delali naprej. Nedavno sprejeta Strategija razvoja Slovenije 2030 predstavlja pomembno zavezo za skrb za kakovost življenja v naši državi. Poseben izziv ostaja privatizacija NLB. Prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev predstavljajo tveganje za izpolnitev dane zaveze Slovenije iz leta 2014. Prav zato smo v intenzivnih pogajanjih s Komisijo s ciljem doseči kar najbolj smotrno rešitev glede načina izpolnitve naših zavez. 

Kar zadeva umeščenost Slovenije v mednarodno okolje, so v prvi vrsti pomembni odnosi s sosednjimi državami. V večji meri smo lahko na tem področju zadovoljni, seveda pa vse ni odvisno od nas. S sosedami beležimo razvejano sodelovanje na številnih področjih, od gospodarstva, turizma, kulture itd. Pomembno vlogo pri vzdrževanju dobrih odnosov imajo tudi naši rojaki v zamejstvu. Zaščita zamejskih Slovencev ostaja temeljna naloga naše države in nujno je, da temu področju posvečamo konstantno pozornost. 

Pomemben je tudi redni politični dialog s sosednjimi državami. Še največ izzivov v tem pogledu prinašajo odnosi s Hrvaško. Končna razsodba arbitražnega sodišča v Haagu o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško je v preteklem letu najbolj zaznamovala politične odnose z našo južno sosedo. Medtem ko je Slovenija zavezana uresničevanju arbitražne razsodbe, pa hrvaška stran vztrajno ponavlja, da razsodba zanjo ne velja. Slovenija je do 29. decembra, ko je bil določen rok za uresničitev arbitražne razsodbe, skušala narediti vse, da bi prišlo do dogovorne uresničitve razsodbe s Hrvaško. Zvrstila so se številna srečanja, tako na tehnični ravni kot tudi moja s predsednikom hrvaške vlade Plenkovićem. Obenem se je Slovenija na področjih, kjer je to lahko storila sama, intenzivno pripravljala na obdobje po 29. decembru. Prilagodili smo ustrezno zakonodajo in podzakonske predpise. Konec novembra je bil sprejet paket zakonskih predlogov za uresničitev arbitražne odločbe. Kot veste, sem pred dvema tednoma obiskal Zagreb in tik pred iztekom roka, ki ga je določilo arbitražno sodišče, naredil še zadnji napor, da Hrvaško prepričamo v nujnost implementacije arbitražne odločbe. Pri tem se je treba zavedati, da je meja, kot jo je določilo sodišče, neločljiva celota. Meja na morju je z odločitvijo sodišča določena, na kopnem pa nujno potrebujemo sodelovanje Hrvaške. Zato mora ta dosje ostati med prioritetami naše zunanje politike. Od Ministrstva za zunanje zadeve tako še naprej pričakujem intenzivne diplomatske aktivnosti v podporo uresničitve arbitražne odločbe, predvsem v institucijah in državah članicah EU ter ostalih državah, ki lahko pri tem odigrajo pomembnejšo vlogo. Pripravljenost za pomoč pri izvajanju arbitražne odločbe je sicer ponudila tudi Evropska komisija. Jasno je, da bomo ob nadaljevanju hrvaškega ignoriranja arbitražne razsodbe morali uporabiti tudi ustrezna pravna sredstva. 

Skratka, naša pot naprej je jasna: Slovenija bo dosledno vztrajala pri uresničitvi arbitražne odločbe, kar pričakujemo tudi od sosednje Hrvaške. Vse drugo pomeni odmik od evropskega in mednarodnega prava, s tem pa tudi odmik od interesov Republike Slovenije.

Spoštovani,        

razprave v okviru Evropske unije so bile lani predvsem v znamenju (1) izstopanja Združenega kraljestva iz EU, (2) razprav o prihodnosti Unije in (3) množičnih migracij. Leto pred nami bo prav na teh področjih leto pomembnih odločitev.

Odločitev o prehodu v drugo fazo pogajanj o izstopu Velike Britanije je pozitivna, vendar pa težavnejši del procesa šele prihaja. Pričakovati je, da bodo nadaljnja pogajanja o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom kompleksna. Pomembno bo dogajanje v samem Združenem kraljestvu, saj bodo poleg vlade končni kompromis morali potrditi tudi britanski poslanci. Ne glede na razplet tega procesa ne smemo pozabiti na pomen enotnosti sedemindvajseterice. 

Pomembno je, da med državami članicami vlada soglasje glede prihodnosti Unije, ki naj bo močna, stabilna, enotna, uspešna in v prid državljanov. Za Slovenijo je ključnega pomena, da s konstruktivnim delovanjem ostane v najbolj povezanem delu Evropske unije. A slednje nam ne bo kar podarjeno. Ob tesnejšem sodelovanju s podobno mislečimi državami članicami si moramo vztrajno prizadevati za trdno in uspešno Evropsko unijo. Tudi zato bom čez mesec dni, 6. februarja, v Ljubljani gostil voditelje držav Beneluksa, kolege treh od šestih ustanovnih članic Evropske unije, s katerimi bomo razpravljali predvsem prihodnosti Evropske unije. Seveda ob zavedanju, da moramo o ključnih vprašanjih prihodnosti Unije na koncu za isto mizo enakopravno odločati vse članice povezave. 

Glede vprašanja migracijske in azilne politike ter s tem povezane solidarnosti med članicami žal še nismo dosegli potrebne enotnosti. Zanjo potrebujemo več pripravljenosti za kompromisne rešitve. Decembra je bil sklenjen dogovor, da rešitve najdemo do junija letos. Slovenija sicer v kontekstu migracij, ob upoštevanju svojih zmogljivosti, ostaja solidarna in sodeluje v programih premeščanja in preseljevanja beguncev. Zagovarjamo učinkovito varovanje zunanjih meja Unije in naslavljanje vzrokov migracij. Predvsem glede slednjih bo, zlasti v okviru razvojne pomoči, treba narediti bistveno več in za to nameniti tudi ustrezna sredstva.  

Številni varnostni izzivi terjajo, da tudi Evropska unija stori več za lastno varnost. Nov moment tako predstavlja nedavno vzpostavljeno stalno strukturirano obrambno sodelovanje (t.i. PESCO), ki utrjuje varnostno-obrambno sposobnost Unije. Slovenija s sodelovanjem v PESCO ostaja del najbolj povezanega dela Unije, obenem pa krepi svojo lastno varnost. Za prihodnost Unije je pomembno, da nadgrajuje že dosežene rezultate. Štiri temeljne svoboščine, na katerih je zgrajena Unija, ne smejo biti postavljene pod vprašaj. Slovenija se aktivno zavzema za čimprejšnjo vrnitev k polnemu delovanju schengenskega režima. 

Evropsko unijo čakajo še drugi pomembni izzivi, od nadaljnje integracije Ekonomske in monetarne unije, do za mnoge bolj oprijemljivih izzivov, povezanih z notranjim trgom, inovacijami in digitalizacijo, izobraževanjem in socialnimi zadevami, trgovino, mladimi in nazadnje tudi s podnebnimi spremembami. 

Letos spomladi se začenjajo pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru EU. Tokratna pogajanja o prihodnosti evropskih financ bodo vsled aktualnih pogajanj o izstopu Združenega kraljestva in razprav o prihodnosti Unije še posebej velik izziv. Slovenija je z resnimi pripravami na ta proces pričela že sredi lanskega leta in je na pogajanja pripravljena. 

Naj omenim še predsedovanje Slovenije Evropski uniji v drugi polovici leta 2021. Vlada je prve korake v smeri uspešnega predsedovanja že naredila, konkretnejše kadrovske in organizacijske odločitve, ki ne bi smele bistveno odstopati od pozitivnih izkušenj našega prvega predsedovanja, pa bodo sledile tekom letošnjega leta, saj želimo biti na to pomembno nalogo kar najbolje pripravljeni. 

Za Slovenijo je še naprej pomembno tudi zagotavljanje stabilnosti v njeni neposredni soseščini, predvsem na Zahodnem Balkanu. Pomembno je, da se v državah Zahodnega Balkana nadaljujejo potrebne reforme, zlasti na področju vladavine prava, in da hkrati potekajo procesi približevanja Evropski uniji. Slovenija bo te reforme in procese še naprej jasno podpirala ter se še naprej zavzemala za angažiran pristop Evropske unije do regije. To je namreč najboljše zagotovilo za varnostno in politično stabilnost Zahodnega Balkana. Če takšnega pristopa ne bo, se lahko ta del Evrope tesneje poveže z drugimi večjimi nosilci politične moči in vpliva, s čimer bi Unija izgubila vpliv v tem delu Evrope.

Prav tako ne gre pozabiti na pomen dogajanja v drugih delih Evrope. Tukaj mislim predvsem na Ukrajino in Turčijo. Vzhod Ukrajine je še naprej nemiren in otežuje odnose med Evropsko unijo in Rusijo. Tudi sodelovanje Evropske unije s Turčijo ostaja izziv. Slovenija je v vseh naštetih primerih zagovornica dialoga in nujnosti sodelovanja, ki pa morata temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic. Ključno je, da Evropska unija do vseh teh vprašanj nastopa čim bolj enotno. 
Še naprej je potrebna aktivna vloga Slovenije v multilateralnih organizacijah, kot so OZN, Nato, OVSE, Svet Evrope itd. Slovenija bo v tem letu opravljala pomembno nalogo predsedovanja Svetu OZN za človekove pravice v Ženevi. Leto 2018 bo gotovo tudi v znamenju 70. obletnice sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. Aktivni ostajamo v mednarodnih operacijah in misijah. Trend naših obrambnih izdatkov se je obrnil v pozitivno smer, a bo z dinamiko povečevanja sredstev treba nadaljevati. 

Slovenija se mora še naprej zavzemati za krepitev bilateralnih odnosov s čim širšim krogom partnerjev. Pomembno je, da se na aktualna dogajanja v mednarodnem prostoru odzivamo konstruktivno, načelno in s potrebnim poudarkom na spoštovanju naših temeljnih vrednot. Slovenska vlada je tudi v tem kontekstu na zadnji decembrski seji Državnemu zboru predlagala nadaljevanje procesa priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države. Pri tem je ministru za zunanje zadeve naložila, da o naših razlogih in namerah informira svoje kolege ter pri tem pridobi njihovo podporo za usklajeno delovanje čim večjega števila držav članic EU.

Spoštovani,

ob tej priložnosti se vam želim osebno zahvaliti za vaše vztrajno delo v prid Slovenije. Pričakujem, da boste naše interese v tujini aktivno, konstruktivno in odločno zastopali še naprej.

Naj na tem mestu zaključim in se vam zahvalim za pozornost. Želim vam srečno, uspešno in aktivno leto 2018!