Na Štajerskem je tudi pokrajina Prlekija

Kulturni popoldan »Za rast srca« v radenskem DOSOR-ju

Helena Srnec, predsednica Kulturno umetniškega društva »Prasila« v Središču ob Dravi, je leta 2014 izdala knjigo s področja kulturne dediščine Prlekije z naslovom »Prleška düša: Severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji; prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih«.

V knjigi je na kratko predstavila zgodovino pokrajine Prlekije, vaške grbe, prleški jezik ter kar 115 literarnih ustvarjalcev. 27 izmed teh je za knjigo napisalo tudi svojo refleksijo. Torej opisana je Prlekija kot pokrajina, njeni prebivalci Prleki, kakšno vlogo imajo moški oziroma ženske, kakšen je njihov odnos do šole in izobraževanja nasploh, njihov odnos do zemlje, vina, verovanja… Omenjene so vraže, šege in navade, kot tudi basni in pravljice, ki so vezane na Prlekijo. Posebni del je o najmlajših »Srce v otroku, otrok v srcu«.

Avtorico knjige je literarni krožek v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, povabil medse ter pripravil kulturno srečanje pod naslovom »Za rast srca« v predprostoru domske knjižnice v torek, 23. januarja popoldne. S Heleno Srnec, pesnico (pesniški prvenec leta 2002: »Sanatana«) in pisateljico (lirični roman leta 2008: »Pol litra viskija za pogum« (izšla leta 2014), je pogovor o knjigi vodila učiteljica in ljudska umetnica Vera Slavič, ob njiju pa sta sodelovala še Srečko Pavličič z oddelka za domoznanstvo Splošne knjižnice Ljutomer ter Tadej Vesenjak, 40-letni prleški kantavtor. Slednji je kulturni popoldan popestril z avtorskimi skladbami: Tikvino olje, Ljubezenska in Ostani še malo. Ob tem je menil, da bi lahko pokrajino Prlekijo poimenovali »Slovenske Atene«, saj po njegovem toliko pomembnih in uspešnih posameznikov z različnih področij delovanja imajo le malo kje v Sloveniji.

Helena Srnec je pripovedovala o svojem literarnem ustvarjanju ter napovedala svojo željo, da bi knjigi »Prleška düša« (zapisanih je v njej 115 prleških literarnih ustvarjalcev) naj sledili še dve: ena o prleških glasbenikih ter ena o prleških likovnikih. Izmed zapisanih literatov v prvi knjigi je med 27 posamezniki svojo refleksijo zapisal Srečko Pavličič, ki je predstavil svoje delovanje (zapisovanje prleških zgodb), a Vera Slavič je prebrala nekaj pesmi prleškega hudomušnega pesnika Marka Kočarja, da je bil »prleški popoldan« v DOSOR-ju lepo zaokrožen.

Štirim kulturnim ustvarjalcem sta se za odlični kulturni popoldan zahvalili voditeljica literarnega krožka v DOSOR-ju, Bea Baboš Logar, pa tudi direktorica DOSOR-ja Mateja Hauser s priložnostnim darilcem.

 

Besedilo in fotografije: Filip Matko Ficko