Razstava oljnih podob Adolfa Pena

Fotoreportaža: Rade Bakračević

SLIKAR ADOLF PEN: RAZSTAVA OLJNIH PODOB OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (8. februar 2018) V GALERIJI RAIFFEISENBANK V BAD RADKERSBURGU

im4_8884

FOTOREPORTAŽA: RADE BAKRAČEVIĆ

Razstava oljnih podob Adolfa Pena bo na ogled do konca julija 2018 ob ponedeljkih, sredah, četrtkih, petkih od 08:00 – 12:00 in 14:00 – 16:30, ob torkih od 08:00 – 12:00 Slovenski slikar ADOLF PEN je kronist svoje dežele in ljudi v njej. Kot trenutni posnetki odsevajo njegova dela pretežno kmečko življenje slovenskega panonskega prostora blizu meje z Avstrijo.

im4_8983

Plastično in hkrati ploskovno, ekspresivno in hkrati strogo oblikovano prikazuje Adolf Pen v svojem prepoznavnem stilu ljudi, arhitekturo in krajino svoje domovine. Leta 1944 rojeni slikar živi in dela v Murski Soboti. Razstave doma in v tujini, priznanja in odlikovanja dokumentirajo spoštovanje do njegovega obsežnega slikarskega opusa.

im4_8893
Na nocojšnjem odprtju razstave likovnih del Adolfa Pena so se zbrali pretežno njegovi prijatelji, znanci in ljubitelji njegovega slikarstva. Manj znano je morda le to, da se je, zlasati v preteklosti, tudi organizacijsko intenzivno vključeval v likovno življenje.

im4_9013

Deset let je bil akter Združenja likovnih skupin Slovenije, prav toliko časa predsednik likovnega društva Domžale, 21 let je koordiniral slovensko stran mednarodne kolonije »Vinogradi obeh bregov Mure« in tudi na svojo spodbudo organiziral več drugih slikarskih kolonij. A pojdimo na vsebinsko plat njegovega slikarstva.

im4_8902
Prav za nocojšnjo razstavo je umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, bivši direktor galerije v Murski Soboti zapisal naslednjo mnenje:
»Likovni izraz slikarja Adolfa Pena kaže avtorsko prepoznavno likovno poetiko duhovnih sfer nekdanjega meščanskega in ruralnega sveta. Zazrt je v historično pogojeno kulturno dediščino na stičišču slovenskega, avstrijskega, madžarskega, hrvaškega in morda še kakšnega sveta.

im4_9023

Njegovo slikarsko izhodišče korenini v razkroju tonsko obravnavanega volumna telesnosti v geometrizirane ploskve avtonomnih barvnih površin. Pri tem mislimo na podobe cézannovskih človeških likov, oblikovanih v geometriziranih telesih, in na matissovska barvna polja, zamejena s temnejšo obarvano obrobo…«

im4_8925
Umetnostnega zgodovinarja prof. Vlado Sagadin pa je o Penovem slikarstvu med drugim zapisal tole:
»Voluminoznost, telesnost – torej tridimenzionalnost – je žrtvovana ploskvi, ki ji slikar z laboratorijsko vztrajnostjo išče optimalni pandan: oblika ali forma je očiščena vseh detajlov, ki bi utegnili motiti žlahtnost barvnih valeurjev.

im4_9026

Ne gre več za samo krajino, marveč za slikarjevo intimno pripoved o njej… Tista izjemna avtorska prepoznavnost Penovega slikarstva pa je gotovo ubrano sorazmerje med ekspresivnostjo oblike in barve ter dejstvo, da ideja gospoduje tako prvi kot drugi.«

im4_8954
V monografiji o Penovem slikarstvu pa je avtorica in umetnostna zgodovinarka Ana Stibilj Šajn med drugim zapisala (citiram) »da je stvarni, realistični svet le motivni impulz slikarja Adolfa Pena; slikar ga vodi v proces avtorsko intimističnega slikarskega udejanjanja, v osebno vizualno realizacijo z njemu lastno stilno prepoznavnostjo in definiranostjo…

im4_8960

Ob teh – k abstrahiranju nagnjenih pristopih – pa si slikar prizadeva tudi za kompozicijsko uravnoteženost, za sobivanje črte in barve kot najbolj elementarnih likovnih izrazil, pa tudi za sugestivno in sporočilno moč kolorita…«.

im4_9179

Nadaljuje z ugotovitvijo, da »je svetloba protagonist vsega Penovega slikarstva… Svetlobo slikar podreja stilnemu konceptu svojega likovnega ubesedovanja (izraza)… Bela, ki sije iz zidov njegovih hiš, ki biva na miznih ploskvah, pokuka skozi okna in ogledala, se sprehaja po ulicah, se useda na dvorišča in se odločno ustali na ozadju številnih slik – vse to je svetloba, in hkrati ključna forma marsikatere slikarjeve kompozicije…«