Radenci: Rdeč nagelj le v gumbnici župana

dsc_0194

Nagelj le v gumbnici župana Občine Radenci Janeza Rihtariča

Pet prvomajskih budnic v občini – deželi »Treh src«

Vsako leto Radence – deželo »Treh src« na desnem bregu reke Mure za 1. maj – Praznik dela obiščejo članice in člani Kulturnega društva pihalni orkester Gornja Radgona. Opravijo namreč tradicionalno prvomajsko budnico. Čeprav ni to zgodaj zjutraj, kajti to, takoj po 6. uri, opravijo v domači Gornji Radgoni.

dsc_0166

 Pihalni orkester Gornja Radgona pred DOSOR-jem

Po 9. uri so tako že bili v Občini Radenci ter opravili nastope pred gostiščem oziroma podjetjem Erinox, pred hotelom Radin Zdravilišča Radenci, pred stanovanjsko hišo glasbenika Zdeneka Bilyja, pred in v DOSOR-ju (Domu starejših občanov Radenci) ter na Kapelskem Vrhu. Nadalje jih je pot pod vodstvom predsednika Andreja Šubašiča vodila še k Negovi.

dsc_0183

Stanovalke in stanovalci DOSOR-ja so prisluhnili koračnicam

Ob 1. maju so po drugi svetovni vojni v številnih državah, še posebej v državah s socialistično ureditvijo, bile tradicionalne delavske in vojaške parade (tudi v naših krajih), shodi, mitingi, veselice… Udeleženci teh manifestacij pa bi naj, tudi še danes, imeli v gumbnici rdeči nagelj. Tega je danes pred DOSOR-jem imel le župan Občine Radenci Janez Rihtarič.

dsc_0191

 Pihalni orkester Gornja Radgona pred DOSOR-jem

Sicer pa praznovanja ob začetku maja segajo že v davnino. Gre za prastaro ljudsko kulturno značilnost na vsem indoevropskem prostoru. Kot delavski praznik pa je poznan nekaj čez sto zadnjih let. Ob tem gre pravzaprav za čaščenje cvetja, zelenja in drevja (mlaj), kajti nekoč je bil to simbol za nekakšen začetek poletja. Pri Keltih je to bil »Beltane« (sijoči ogenj). Tedaj bi se naj na zemljo spustile čarovnice in zato so prižigali kresove, da bi jih odgnali.

dsc_0223

Znak Kulturnega društva Pihalni orkester Gornja Radgona

Na Slovenskem so majska drevesa od nekdaj postavljali iz večih dreves (smreka, breza, topol ali bor). V Franciji (še zlasti v Parizu) se za 1. maj obdarujejo s šmarnicami, pri nas pa so sedaj znane šmarnice kot versko (rimokatoliško) čaščenje Marije. Ob tem omenimo še naslednje (pa ne le zaradi spodaj podpisanega !), da sta v zvezi s kmečkimi opravili in vremenom bila nekoč na prvomajski dan najpriljubljenejša kmečka svetnika Filip in Jakob, ki sta ob svetem Florijanu sestavljala nekakšno svetniško trojko – »kmečki trjaci«. Toda prej omenjena je cerkev zaradi delavskega praznovanja »premaknila« na 11. maj, sedaj 1. maja praznuje svetnik Jožef – delavec.

 

Besedilo in fotografije: Filip Matko Ficko