Reka Mura večno zaznamuje deželo Štajersko

Tisočletja si šumela, tisočletja boš šumela…

antonija-grum-mura-olje

Antonija Grum Mura, olje.

Nekoč  v davnini so Kelti danes poznano reko Muro poimenovali Moura (zid, obramba), ker jim je predstavljala precejšnjo naravno oviro. Po njej je nekoč vozilo tudi do 300 splavov, ki so v glavnem prevažali les.

dvoriscna-stran-spominske-hise-saruga-mele

 Dvoriščna stran Spominske hiše Šaruga Mele.

Ti splavi so izumrli v prvi polovici 19. stoletja z razvojem železnice. Nekoč je na obali, od Gornje Radgone navzdol bilo nekaj večjih mlinov, ki so pogonska kolesa imeli na reki, mlevske prostore pa v lesenih stavbah na obali. Zadnji rečni mlin na Meleh je raztrgala žled v vojnem letu 1943. Vse večje hiše naselja Mele so imele svoje hišne mline na Muri, od Gornje Radgone navzdol: Bračičev, Györkešev, Vebrov, Kocbekov, Adaničev, Kozarjev in Šarugov.

keramika-in-zapisi

 Keramika in zapisi.

Na vse to spominja literarno-likovna razstava, ki so jo v Spominski hiši Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni pred dnevi občinstvu na ogled postavili pod naslovom »Tisočletja si šumela«. Vsebinsko se navezuje na reko Muro ter prebivalce kraja Mele na njenem desnem bregu. Slikarska in kiparska dela predstavljata na razstavi umetnici Antonija Grum in Milena Marija Reščič, izbrane pesmi pa so iz pesniških zbirk »Ko trave zaspijo« in »Locutio« Marije Šedivy ter »Včasih nasitim roke« in »Odkrita zavetja« Dominique-a Reščiča, kakor tudi iz pesniških zbirk Milene Šeruga »Žarki sončnih večerov« in »Pesmi in proza«.

 

m-m-resciczaustavljanje-izgubljenega-casa-casa-zapisi

M.M.Reščič Zaustavljanje izgubljenega časa, zapisi.

Idejo za razstavo, ki sta jo tudi postavila, sta dala zakonca Dominique in Milena Marija Reščič, občinstvu na ogled pa bo vse letošnje poletje.

 

Filip Matko Ficko

Fotografije: Dominique Reščič