Murska Sobota: Romi o Porajmosu (genocidu)

 Mag. Orhan Galjus: »Vsem povem: »Star sem tisoč let !«

pri-spominski-plosci-v-slovenski-ulici

Pri spominski plošči v Slovenski ulici.

Podpredsednik Evropske romske zveze mag. Orhan Galjus (živi in deluje kot romski aktivist v sosednji Avstriji) na vprašanja glede svoje starosti vsem pove: »Star sem tisoč let !« Saj pravi, da se v njegovih žilah pretaka kri prazgodovinskih Romov in Sintov, ki so se pred davnimi stoletji iz Indije pričeli seliti proti zahodu, torej tudi v Evropo. Na tej svoji poti so doživljali številne pogrome, tudi Porajmos v 2. svetovni vojni (genocid oziroma holokaust nad Romi in Sinti), a se še vedno vprašuje, kako je v vseh teh stoletjih ta narod kljub temu obstal. In zadnja leta z velikim zanimanjem in pozornostjo prisluhne vsakemu pričevanju o zločinskih dejanjih nad Romi in Sinti, ki ga le še redki ohranjajo.

gostje-na-simpoziju-v-prvi-vrsti

 Gostje na simpoziju v prvi vrsti.

To je eden izmed utrinkov simpozija ob Svetovnem dnevu spomina na romske žrtve, ki so ga v petek, 3. avgusta dopoldne, pripravili in izvedli v salonu »Murska republika« hotela Zvezda v Murski Soboti. Kot organizatorji so se podpisali: Evropska romska zveza, Zveza Romov Slovenije, Romsko društvo Romani Union Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota, Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo Murska Sobota ter Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija s sedežem v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih.

od-leve-v-kajtazi-j-horvat-muc-in-o-galjus

Od leve V. Kajtazi, J.Horvat Muc in O.Galjus.

O mnenju predsednika Zveze Romov Slovenije mag. Jožeka Horvata Muca smo na spletnih straneh »Štajerske novice« že pisali ob napovedi tokratnega dogodka, a tokrat naj dodamo: »…Antisemitizem je bil pred drugi svetovno vojno razširjen tudi med vsemi slovenskimi družbenimi sloji in s tem med vsemi političnimi strankami. Zelo je bil razširjen tako v katoliškem, kot v liberalnem političnem taboru, ki sta bili tedaj najmočnejši slovenski politični skupini. Genocid je nedvomno dogodek, ki je zaznamoval človeško zgodovino. V tragediji, ki ji v preteklosti ni para, je zaradi nacistične in rasistične politike izginilo približno šest milijonov evropskih Judov, ob tem pa so umirali tudi drugi po prepričanju nacistov manjvredni ljudje in narodi: invalidi, homoseksualci, Romi, Sinti in Slovani. Natančno števila žrtev Porajmosa, kakor Romi imenujejo nacistični genocid nad Romi in Sinti, ni znano. Po nekaterih ocenah bi naj v drugi svetovni vojni v taboriščih umrlo več kot 80 odstotkov evropskih Romov…«

skupina-smd-reunion

 Skupina SMD Reunion.

Član hrvaškega sabora (parlamenta) Veljko Kajtazi je izredno prepričljivo predstavil Uštice, hrvaško-srbsko naselje v bližini znamenitega taborišča Jasenovac na Hrvaškem. V to vas so v času 2. svetovne vojne, v času tako imenovane Nezavisne države Hrvatske, naseljevali romske družine s celotne NDH ter pokončali okrog 17 tisoč hrvaških Romov in Sintov. 70 let po 2. svetovni vojni so sedaj uspeli urediti spominski park in v načrtu imajo še izgradnjo muzeja. Veljko Kajtazi je prepričan, da dokler se bo o tem govorilo, se bo za ta zločin vedelo, predolgo pa je bil pozabljen, kot tudi vse žrtve.

venci-v-spomin-zrtvam-porajmosa

Venci v spomin žrtvam Porajmosa.

Po simpoziju so se vsi zbrali na dvorišču nekdanje ekonomske šole (še pred tem je to bil Center poklicnih šol v Murski Soboti !) ob Slovenski cesti. Tam so k spominski plošči pritrdili venca, v kulturnem programu pa je sodelovala romska vokalno glasbena skupina SMD Reunion (vokalistka Sanja Kajdiž, harmonikar Dejan Erceg in kitarist Milan Bijeljac) iz Ljubljane. Ta skupina je imela tudi uvodni nastop v začetku simpozija. Spominske slovesnosti so se udeležili podpredsednik Evropske romske zveze mag. Orhan Galjus, predsednik Evropske romske zveze ter predsednik Zveze Romov Slovenije mag. Jožek Horvat Muc, član hrvaškega sabora (parlamenta) Veljko Kajtazi, župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, podpredsednik vlade RS  in minister mag. Dejan Židan, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. France Križanič, poslanka slovenskega parlamenta mag. Mojca Žnidarič, direktor Urada vlade RS za narodnosti mag. Stanko Baluh ter predstavnika Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, predsednik in podpredsednik, Ernest Ebenšpanger in Marjan Šiftar.

Filip Matko Ficko