Odgovor predsednika republike glede obeleževanja obletnice ustanovitve TO

Odgovor predsednika republike glede obeleževanja obletnice ustanovitve TO

borut-pahor

Borut Pahor (foto: arhiv Štajerske novice)

Ljubljana, 8. 10. 2018 – Glede na številna novinarska vprašanja in pisma v zvezi z obeleževanjem obletnice ustanovitve TO, objavljamo odgovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki smo ga glede tega že v četrtek, 4. oktobra 2018, posredovali tedniku Demokracija:

Pred meseci me je Zveza veteranov vojne za Slovenije zaprosila za častno pokroviteljstvo 50. obletnice ustanovitve teritorialne obrambe. Hkrati me je prosila, da sem na proslavi osrednji govornik.

Za odgovor sem si vzel par mesecev časa in v tem obdobju opravil nekaj posvetovanj o tem ali je prav ali narobe, da praznujemo samo ustanovitev teritorialne obrambe. Ni sporno, da je teritorialna obramba, z vsemi spremembami, ki jih je bila deležna v času po osamosvojitvi, vojaško zavarovala razglasitev samostojne slovenske države. Sporno pa bi utegnilo biti, ali je prav, da se praznuje tudi njena ustanovitev leta 1968, ki ni imela opravka z vrednotami in cilji slovenske osamosvojitve.

Ugotovil sem, da se mnogi pripadniki teritorialne obrambe v času osamosvojitve čudijo vprašanju, zakaj ne bi praznovali tudi njene ustanovitve, še zlasti, ker smo jo praznovali tudi po demokratičnih volitvah in bi mojo zavrnitev sodelovanja šteli kot nečastno.

Na koncu sem se odločil, da sprejmem povabilo za častno govorništvo in tam odkrito povem, da utegne to praznovanje dodatno razdeliti javnost glede nekaterih pomembnih zadev, ki so povezane z nastajanjem slovenske vojske.

Upoštevati je namreč potrebno, da so bile v letih 1990 in 1991 še pred začetkom osamosvojitvene vojne, izvedene pomembne spremembe v teritorialne obrambi. Toda res je, da te spremembe sploh ne bile mogoče, če v osnovi teritorialne obrambe sploh ne bi bilo.

Poleg tega sem se za osrednje govorništvo odločil zato, ker želim kljub mojim drugačnim prizadevanjem opozoriti, da se poglablja razkol v razlagi osamosvojitve in tudi nastanka slovenske vojske, razkol, ki presega ožje razsežnosti zgodovinske stroke, in postaja globoko politične narave. To mojo vznemirjenost sem večkrat omenil, nazadnje javno na sprejemu, ki sem ga priredil ob 30. obletnici praznovanja ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic. Zavedam se – na to sem opozoril tudi prireditelja – da bo to praznovanje naletelo na različne odmeve. Vseeno se mi je zdelo bolje, da v tem primeru o tem sam tudi spregovorim v slavnostnem govoru.

Prav tako sem Zvezo vojnih veteranov za Slovenijo prosil, naj premislijo glede simbolov, ki jih utegnejo uporabiti za obeležitev te obletnice. Zame ni dvoma, da sodijo tja edino le simboli slovenske države.

Glede sodelovanja Slovenske vojske se ne opredeljujem, to je odločitev pristojnih v Slovenski vojski. Res pa je, da sem se o delikatnosti te proslave posvetoval z načelnikom Gederjem in ga prosil za njegovo osebno mnenje, ki pa ga sem ga dolžan ohraniti zase.

Vsaj glede vprašanja rojstnega dne slovenske vojske ne bi smelo biti razhajanj, saj je 15. maj kot dan slovenske vojske s svojim sklepom sprejela Vlada RS 25. maja 1995. Iz sklepa izhaja, da je to datum, ko je začela nastajati slovenska vojska kot klasična vojaška organizacija, saj je bila 15. in 16. maja 1991 na prvo služenje rednega vojaškega roka napotena prva generacija slovenskih nabornikov v 510. in 710. učni center.

Ne glede na to sem si pred leti neskončno prizadeval, da bi enotno obeležili 17. december 1990, kot prvi postroj teritorialne obrambe, kjer je, kot je dejal takratni predsednik vlade Peterle “prvič zadišalo po slovenski vojski”. No, kljub mojim prizadevanjem, so nekatere veteranske organizacije to obeležitev bojkotirale.

Kot predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil se bom trudil, da bo slovenska osamosvojitev (po)ostala vrednostno središče slovenske nacije. To velja tudi za takrat nastajajočo slovensko vojsko, ki smo jo pred in po spremembah v letu 1990 in 1991 imenovali teriotiralna obramba.

S spoštovanjem,

Borut Pahor