Srbska princesa je bila grofica v Celju

Srbska princesa je bila grofica v Celju
katarina-kantakuzina-leta-1429
Katarina Kantakuzina leta 1429.

Katarina K. Branković prišla v Celje 1434, odšla 1456

Kot smo obveščeni preko spleta »Štajerske novice«, bo v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru to soboto, 26. januarja ob 20. uri, posebno slovesno. Zagrebško-ljubljanska metropolija srbske pravoslavne cerkve, Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru in Ambasada Republike Srbije v Sloveniji pripravljajo slavnostno akademijo ob letošnji 800 letnici samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve ter 600 letnici rojstva Katarine Kantakuzine Branković. Njena mati je bila bizantinska princesa Eirena Kantakuzen, oče pa Jurij (Đurađ) Branković Smederevac, srbski despot (rojen 1379, vladal v letih 1423 – 1456).
Katarina Kantakuzina Branković (rojena leta 1419 v Vučitrnu na Kosovu) se je kot srbska princesa 20. aprila 1434 poročila z Ulrikom II. (Urhom) Celjskim, pokneženim celjskim grofom. Po tragični smrti Urha Celjskega, ki je bil ubit v zaroti Ladislava Hunjady-ja 9. novembra leta 1456 v Beogradu, je kot celjska grofica vladala do leta 1458, ko se je zaradi dedne pogodbe Celjskih grofov s Habsburžani morala umakniti ter dobila dosmrtno v dar grad Krško ter rento, a se je vrnila na srbsko področje v današnji Makedoniji, k sestri Mari (vdova po turškem sultanu Muratu II.), kjer je umrla okrog leta 1490 v kraju Konče.
V zakonu Katarine Kantakuzine Branković z Urhom Celjskim so se rodili sicer trije otroci, a so vsi umrli pred smrtjo očeta, da tako po njem ni bilo moškega potomca. Sin Jurij Celjski je umrl leta 1443, sin Herman IV. Celjski je umrl leta 1452, a hči Elizabeta II. Celjska je umrla leta 1455.
knjiga-anne-wambrechtsamer
Knjiga Anne Wambrechtsamer
V knjigi – romanu Anne Wambrechtsamer »Danes grofje Celjski in nikdar več« je opisan prihod Katarine Kantakuzine Branković leta 1434 v Celje: »…Lahkotno in smelo se je pripodilo zagorelo srbsko spremstvo v živahno pisani jahalni opravi. Zraven mladega grofa se je zibala na bistrem rjavcu, visokorasla kakor mladi grof, cvetoča v moči in mladosti, Katarina Brankovićeva, ki je bila izbrana za mater kraljevske hiše, namenjen novemu kraljestvu, katerega temelje je v svojem dolgem življenju položil stari grof Herman, neizprosen celo do rodne svoje krvi. Lepa žena s svojo bujno mladostjo in polno življenjsko silo je našim tržanom in ljudstvu zelo ugajala. Glasno vzklikanje je sprejelo par pri vratih, zraven so se oglasili slavnostni zvonovi in z ovenčanega Spodnjega gradu so vihrali modro-rumeni prapori in nešteto zastavic…«

Katarini Kantakuzini Branković v spomin je poimenovana srednja šola v Zagrebu: »Srbska pravoslavna splošna gimnazija Kantakuzina Katarina Branković«.

Filip Matko Ficko