Glasba je stara toliko, kot naš svet

Radenci: Muzikoterapija in demenca v DOSOR-ju
predavanje-dr-med-irene-trojnar-budak
Predavanje dr.med. Irene Trojnar Budak.
»…Skozi vso zgodovino lahko spremljamo dokaze – sprva znanstveno še neutemeljene – zdravilnega učinka glasbe. Ob koncu 19.stoletja so laboratorijske meritve pokazale, da glasba vpliva na srčni utrip, dihanje, krvni tlak in presnovo. Dandanes je muzikoterapija pomožna ali samostojna terapevtska metoda (izvaja se individualno ali skupinsko), ki se odvija v sodelovanju splošnih zdravnikov, psihiatrov, psihologov, fiziologov, drugih terapevtov in glasbenikov. Uporablja se jo v raznih smereh medicine, najpogosteje pa v psihiatriji, interni medicini, kirurgiji, pediatriji in pri medicinski rehabilitaciji…« je dr. med. Irena Trojnar Budak zatrdila po zapisih znane slovenske muzikologinje Vide Celarec iz Ljubljane.
predsednik-prof-glasbe-berislav-budak
Predsednik prof.glasbe Berislav Budak.
Bilo je to v predprostoru knjižnice DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, ko je Društvo »Zdravje in glasba« v četrtek, 24. januarja zvečer, pripravilo glasbeno-izobraževalni večer pod naslovom »Muzikoterapija in demenca«. Ob predavateljici, dr. med. Ireni Trojnar Budak (specialistka splošne medicine), je sodeloval njen soprog, prof. glasbe Berislav Budak, ki je tudi predsednik imenovanega društva.
sprostitev-obcinstva-ob-glasbi
Sprostitev občinstva ob glasbi.
Predavateljica je najprej predstavila delovanje društva, njegov program in naloge ter omenila, »… da je glasba ena od najpomembnejših oblik doživljanja sveta okoli nas in je stara toliko, kot naš svet na tem planetu. Glasba narave – petje ptic, šum vetra, enakomerni ritem udarjanja valov ob skale – ki jo sprejema človek v svojem vsakdanu, zavestno ali podzavestno vpliva na njegovo vedenje in doživljanje. Elementi glasbe pripadajo zgodnjemu komunikacijskemu svetu človeka (ritem, gib). Glasba in njena sporočila ne poznajo meja, saj ima glasba svoj specifični način govora – skozi ritem, melodijo in harmonijo ki ga razumemo vsi, ne da bi ga bilo treba prevajati. Glasba govori preko emocij…« po zapisu muzikologinje Vide Celarec.
Med posameznimi sklopi predavanja je prof. glasbe Berislav Budak izvajal glasbo na klavirju. Bile so predstavljene številne različne melodije. To so bile Chopinove mazurke, Rahmaninov Cesile dion, odlomki iz musicala »Cats«, filmska glasba (Casablanca, Ouer the Rainbow, La vie en Rose, Besame mucho), skladbe skupine »Abba« (Dancing queen, Mama mia, Ferna noo) in skupine »The Beatles« (Yesterday, Hey Jude, Let it be).
stevilno-obcinstvo-v-dosor-ju
Številno občinstvo v DOSOR-ju.
Ves čas je predavateljica dr. med Irena Trojnar Budak opominjala na pomen zaznavanja demence pri posamezniku s strani svojcev ter da je ob tem vsekakor potreben čimprejšnji skupni pogovor pacienta, svojcev in osebnega zdravnika. Slednji bo tedaj lahko presodil, kakšne preiskave so pri pacientu potrebne in če ga je treba napotiti k specialistu: psihologu ali nevrologu. Pri tem lahko koristi tudi muzikoterapija o kateri muzikologinja Vida Celarec pravi: »… Muzikoterapijo v psihiatriji se v praksi uporablja v dveh osnovnih oblikah – pasivni (poslušanje glasbe) in aktivni (igranje glasbe ali petje)… Muzikoterapija temelji na dejstvu, da glasba s svojimi vsebinskimi in oblikovnimi elementi (od katerih ima najpomembnejšo vlogo ritem), učinkuje na človekovo telesno in duševno počutje. Aktivna skupinska muzikoterapija v psihiatriji sloni na poznavanju skupinskih dinamskih procesov in uporablja glasbene tehnike in glasbeni material, ki spodbujajo aktivnosti bolnika. Njegove neverbalne glasbene komunikacije ustvarjajo objektne odnose, ki krepijo oslabljeni bolnikov Jaz… Tam, kjer se neha moč besede, ima svoje mesto glasba.«
Filip Matko Ficko