POZDRAVNI NAGOVOR PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA MAG. DEJANA ŽIDANA NA XIV. SRETENJSKEM SABORU IN KONCERTU V SLAVO ZNANOSTI IN RODOLJUBJA

Ljubljana, Mestni muzej, 15. februar 2019

foto: RADE BAKRAČEVIĆ
im4_6863
Spoštovani,
dovolite, da se vam najprej zahvalim za povabilo na tokratni, že 14. Sretenjski sabor in – kot ste
zapisali – koncert v slavo znanosti in rodoljubja.
Danes Vukova zadužbina v Ljubljani praznuje svoj [13.] rojstni dan. Toda teme in izjemne
osebnosti, ki jim ob svojih srečanjih namenjate osrednjo pozornost, široko presegajo dobro
desetletje vašega organiziranega udejstvovanja in preučevanja na področju kulturne dediščine
srbskega naroda in zgodovinskih trenutkov, ki srbski narod povezujejo, tudi s slovenskim.
Letošnja svečanost je namenjena enemu izmed ključnih dogodkov minulega stoletja, 100-letnici
spomina na Pariško mirovno konferenco. Ta je na pogoriščih prve svetovne vojne nedvomno
postavila pomembne temelje povojne ureditve Evrope in sveta. Ustanovljeno je bilo tudi Društvo
narodov, ki naj bi skrbelo za kolektivno varnost, tudi mednarodnega prava.
im4_6819
V resnici, v nobeni vojni ni zmagovalcev. So le žrtve, mrtvi in invalidi, so sirote in vdove ter
globoka, neizrekljiva in težko zaceljiva mešanica čustev, bolečine in sovraštva, predvsem pa
retorično spraševanje »zakaj?«. In čeprav Versajski mirovni pogodbi oziroma »Versajskemu
miru« ne gre oporekati njegovega doprinosa, žal tudi ta ni ohranil tako želenega trajnega miru.
Slovenski narod je bil razkosan, izgubili smo Primorsko in današnjo avstrijsko Koroško, a naj mi
bo dovoljeno, spoštovani gospe in gospodje, da glede na to, da je Prekmurje moj dom že skoraj
tri desetletja, na tem mestu izpostavim enega izmed za slovenski narod izjemno pomembnih
sklepov konference, ki je botroval združitvi Prekmurcev z matičnim narodom. Ni nepomembno,
da se je narodnostno slovensko Prekmurje kljub stoletjem ogrske oblasti ohranilo pravzaprav
zaradi zvestobe slovenstvu, in ni nepomembno, da je ta predaja oblasti pred 100 leti potekala
mirno. Vsled tega so se uradna praznovanja ob 100-letnici že pričela minuli mesec, z 18.
januarjem, torej siceršnjo obletnico začetka konference, in ob tem tudi sam, to moram posebej
poudariti, kjerkoli danes srečam Prekmurke in Prekmurce, čutim njihov zanos in ponos. Čutiti je
– domoljubje.
im4_6826
In prav to, domoljubje, dopolnjeno s človekoljubjem, s prepletenostjo vrednot, kot so mir,
blaginja, demokracija in vladavina prava, ter po drugi strani kultura, njene posebnosti in njene
raznolikosti hkrati, predvsem pa njeno negovanje in medsebojno spoštovanje, so pravzaprav
lahko – in bi morala biti – krepka podstat današnjega in bodočega, sodobnega sveta.
Zgodovinska dejstva so namreč točno to, dejstva, in tudi strokovni, znanstveni pogledi nanje se
nemalokrat razlikujejo. A danes našo identiteto, našo strpnost in naš boljši jutri oblikujejo
predvsem naši današnji medsebojni odnosi. Zato je še kako pomembno, da zgodovinske lekcije
ne ostanejo spregledane, a da se obenem pogledi na zgodovinska dejstva ne prikrajajo
potrebam dnevne politike. Narodi na tem območju so hudo krvaveli in tudi današnji mir ni
samoumeven.
Spoštujmo zato večkulturnost, večetničnost, večjezičnost tega prostora in [v narekovajih] »drugačnost« vsakega posameznega naroda, saj nas to lahko le bogati in spodbudi k napredku.
im4_6852
Kultura in kulturna dediščina posameznega naroda se namreč lahko ohranjata le z dejanskim
zavedanjem o njunem izjemnem pomenu za narodov obstoj in razvoj. Brez tega zavedanja – in
ne zaradi drugih narodov – bo kultura ugasnila in brez nje bo slej kot prej ugasnil tudi narod.
Spoštovani gospe in gospodje,
danes je slavnostni večer in ne želim biti predolg. Slovenskega in srbskega naroda ne povezuje
le slovanska kri, temveč tudi številne osebnosti, ki so prek znanosti, kulture, pa tudi npr. prek
politike krojile in soustvarjale skupno zgodovino. Tudi zato bom v nadaljevanju z veseljem
prisluhnil današnjima častnima govorcema in kulturnemu programu, dovolite pa, da obenem s
tega mesta izkoristim tudi priložnost za čestitke vsem današnjim prejemnikom priznanj Vukove
zadužbine.
im4_6870
Še enkrat hvala za vaše povabilo in za priložnost, da lahko prisostvujem tej svečanosti.