»Če hočete, da bo mesto pomembno, ustanovite v njem univerzo!« (Moyniham) Mesto niti približno ni zgolj kontejner za univerzo, ampak v globalnem svetu tekmujeta kot dvojec za čim večjo privlačnost, od katere živita. Menedžerji bi svetovali: nastopajte s skupnim marketingom in enotnim brendom. »DNK« takih mest tvorijo: koncentracija talentov, nadpovprečna kulturna ponudba, inovativno gospodarstvo, manj kriminala, nižji življenjski stroški (Shapiro).

AALBORG je dansko mesto propadle industrije s 130.000 prebivalci, ki je univerzo dobilo 1974., danes pa ima 15.000 študentov. Reševanje zastarelih tovarn je bilo nesmiselno, uspešno pa so rešili mesto, ki mu je univerza vir življenja. Hočejo biti »mesto znanja«, kar je očitno v samem jedru mesta in ne zgolj v kakšnem »inkubatorju« nekje na obrobju. Načrtovanje prihodnosti je skupna domena mestne oblasti in vodstva univerze in Aalborg je danes že povsem razvidno mesto-univerza.
LINKŐPING je švedsko mesto s 150.000 prebivalci, ki je pridobilo univerzo leta 1975. na vztrajanje avtomobilske tovarne SAAB in ima danes 25.000 študentov ter 1.500 zaposlenih. Kampus zunaj mesta so prepoznali kot zmoto, ki jo popravljajo s projektom Vallastaden, s katerim bodo univerzo »preselili« v mesto oz. center mesta preobrazili v cono ustvarjalnosti in znanja. To je skupna odločitev univerze in mesta, ki jo izvajajo z vzajemno odgovornostjo, vključno z aktivnim sodelovanjem študentov.
GHENT je staro in največje flamsko univerzitetno mesto s 70.000 študenti in univerza je že od nekdaj neločljivi del mestne strukture. Pa vseeno tega ne jemljejo kot samoumevnost, ampak so lahko vzorec za načrtno razvijanje sožitja in soodvisnosti med mestom in univerzo. Za poznavalce je Ghent »žepna metropola znanja in kulture«. Hočejo postati »študentsko mesto«, o čemer se dogovarjajo v lokalni podporni skupini za »upravljanje Ghenta kot študentskega mesta«. Razpoznaven rezultat bo sprememba mestnega jedra v »umetniško četrt« in lahko se zanesemo, da bo to v kratkem ena od mednarodno privlačnih znamenitosti.
Navedli smo tri primere univerzitetnih mest izmed tisočih v Evropi in po svetu, da bi z njimi ponazorili nujnost aktivnega partnerskega pristopa mesta in univerze, ker nič ne nastane samo od sebe. Tudi najslavnejše univerze, ki se zdijo »večne«, se ne zanašajo na lovorike, ampak skupaj z okoljem skrbno načrtujejo skupno prihodnost.
V univerzitetnem mestu si univerza in mesto delita:
– usklajeno pozitivno javno podobo,
– odnos do znanja in ravnanja z njim,
– skrb za dolgoročni razvoj in skupno dobro,
– odprtost v mednarodni prostor,
– enakopravnost mladih, njihovih vrednot, kulturnih modelov, kritičnega mišljenja itd..,
– demokratičnost in učinkovitost pametnega mesta.
V Evropi delujeta dve združenji univerzitetnih mest – Unitown in EUniverCities – in obe priporočata formalizacijo sodelovanja med mestom in univerzo (pogodbo, dogovor ipd..), oblikovanje komplementarnih razvojnih strategij in akcijskih programov, sprotno sodelovanje, skupna strokovna telesa, enotno nastopanje na mednarodnih razpisih, skupno politiko implementacije znanja itd.. Tudi za Maribor bi bilo koristno stalno preverjanje, kaj od tega uspešno poteka, kje pa sodelovanje zastaja. Mnoge univerze redno objavljajo podatke o svojem prispevku k razvoju gostiteljskega mesta in regije (neposredno in posredno zaposlovanje, dohodki zaposlenih, kupna moč študentov, prihodki od izobraževalnega in raziskovalnega dela, javna raba univerzitetnih objektov itd…) Za primer: ekonomski učinek Univerze Birmingham, ki je po številu študentov dvakrat večja od UM, je npr. ocenjen na 3,5 milijarde funtov letno (London Economics).
Stoletnica rojstva prvega rektorja UM Vladimirja Bračiča in skorajšnja tridesetletnica uradne razglasitve Maribora za »univerzitetno mesto« (M. Tovornik – dr. A. Križman) je priložnost, da tudi mi spregovorimo o delujočih in spečih sinergijah mesta in univerze ter ob tem naredimo koristno primerjavo z drugimi univerzitetnimi mesti, s katerimi moramo tekmovati v neizprosni globalni bitki za študente, raziskovalne kadre, projekte itd..
To bo vsebinski okvir okrogle mize, ki bo 23. septembra ob 17. uri v Glazerjevi dvorani UKM, na katero vabimo k aktivni udeležbi nekdanje in sedanje vodilne ljudi mesta in univerze in druge poznavalce navedenih tem ter vse, ki vedo, da oznaka »univerzitetno mesto« ni puhlica, ampak zaveza ter prihodnost Maribora…