DELEGACIJA NACIONALNEGA SVETA SRBOV SLOVENIJE V RAZGOVORU S PREDSTAVNIKI SVETA EVROPE

DELEGACIJA NACIONALNEGA SVETA SRBOV SLOVENIJE V RAZGOVORU S PREDSTAVNIKI SVETA EVROPE O PROBLEMATIKI URESNIČEVANJA MANJŠINSKIH JEZIKOV NA OBMOČJU DOLENJSKE OZIROMA BELE KRAJINE.
img_1361
Štiri članska delegacija Sveta Evrope – direktorata za demokracijo Sveta Evrope je 18.9.2019 v Kulturnem središču Novo mesto imela razgovor z delegacijami srbske, hrvaške in nemške narodne skupnosti iz Dolenjske in Bele krajine, na temo »Zaščita in napredovanje manjšinskih jezikov v tem delu Slovenije«.

oznor

oznor

V delegaciji srbske narodne skupnosti so bili Ostoja Bubnjević, član Glavnega odbora Nacionalnega sveta Srbov Slovenije (NSSS) in predsednik Srbskega kulturnega društva Novo mesto, Nikola Todorović, sekretar NSSS, dr Tomislav Đorđević, član Glavnega odbora NSSS in predstavnik Srbov iz Bele Krajine, Simo Selaković, predsednik Srbske pravoslavne cerkvene občine Marindol-Adlešiči in Zdravko Jakovac iz Bele Krajine. Na sestanku je bila tudi predstavnica mirovnega inštituta Slovenije. Srbsko delegacijo je vodil Ostoja Bubnjević, ki je uvodoma pozdravil navzoče in se v imenu Srbske skupnosti Dolenjske in Bele Krajine zahvalil delegaciji Sveta Evrope, ker so izrazili zainteresiranost o izvajanju evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih manjšinskih narodnih skupnosti, ki živijo na Dolenjski in Beli Krajini. Hkrati se je zahvalil predstavnikom Nemške skupnosti v Sloveniji, ki so prepoznali partnerski odnos med srbsko skupnostjo in drugimi skupnostmi, ki bi po kriterijih avtohtonosti ob že obstoječi italijanski, mađarski in romski skupnosti, morali imeti tudi status nacionalne manjšine, pa ga žal nimamo. V nadaljevanju je predstavil SKD Novo mesto, programe in projekte, ki jih izvajajo, pa tudi problematiko, s katero se srečujejo pri realizaciji svojega programa.
Dr. Tomislav Đorđević je v svojem izvajanju predstavil pravne okvirje, po katerih bi Srbi v Sloveniji morali imeti status manjšinske skupnosti, in sicer po kriterijih avtohtonosti, saj na tem območju prebivajo že 500 let in več, in so v času Avstro-Ogarske bili že priznani narod celo s posebnimi pravicami in posebnim statusom, ki je bil urejen s posebno mednarodno pogodbo. Srbov v Beli Krajini je vse manj, ne samo zaradi asimilacije, temveč tudi iz ekonomskih razlogov, saj se mlada generacija izseljuje v mestna središča, ali celo izven Slovenije.
Nikola Todorović je v svojem izvajanju poudaril da je bila srbska delegacija, v enaki sestavi že v letu 2009 in 2013, ko smo predstavili problematiko naše skupnosti takratni delegaciji Sveta Evrope, ki je tudi korektno zapisana v Poročilih institucijam Evropske skupnosti. Tudi danes, zgolj za razumevanje in zaradi drugačne sestave predstavnikov Sveta Evrope je spomnil na podatke zadnjega tradicionalnega popisa prebivalstva v RS, po katerih srbska narodna skupnost šteje 38.964, kar predstavlja 2% celotnega prebivalstva v RS in je to največja etnična skupnost v Sloveniji, torej takoj za Slovencih. Vendar ob primerjavah nekih drugih podatkov, kot je srbski jezik ali veroizpoved, je to število bistveno večje, in šteje več kot 65.000, seveda Srbi so skoncentrirani v večjih mestih in nekaj vasi v Beli Krajini, kolikor se jih še ni asimiliralo, ali izselilo. Srbska skupnost se popolnoma strinja s stališči nemške in hrvaške skupnosti, da bi nam po načelu avtohtonosti pripadal manjšinski status.
Na posebno vprašanje predstavnikov Sveta Evrope o vlogi Sveta Vlade RS za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je Todorović pojasnil, da je to posvetovalno telo vlade, ki ne samo da nima kakšne moči pri urejanju statusnih vprašanj, temveč nima niti trde podlage za svoj obstoj in delovanje. Dejstvo, da nekatere vlade niti ne imenujejo ta svet, zgolj potrjuje šibkost pravnih podlag za njegovo imenovanje, poudaril je Todorović.
Poročila o položaju manjšinskih jezikov na tem območju, ki jih sestavljajo delegacije Sveta Evrope gotovo prispevajo, da se o tej problematiki govori ne le v institucijah Slovenije, temveč tudi v institucijah Evropske Unije, kar nam daje delček upanja, da bomo za reševanje omenjene problematike dobili sogovornike v institucijah Slovenije, poudaril je Nikola Todorović.