Čeferin in člani izvršnega odbora Evropske nogometne zveze v Ljubljani

img_0443

FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ – ŠTAJERSKE NOVICE
Avtor: STA

Ljubljana: 24. september – Izvršni odbor Evropske nogometne zveze (Uefa) je na zasedanju v Ljubljani spremenil sestavo lige narodov. Po novih kombinacijah bo Slovenija v ligi narodov jeseni 2020 namesto v najnižji ligi spet v ligi C.
SPORTALPredsednik Uefe včasih bežal, da ga niso brcnili čez ograjo.
Izvršni odbor je namreč odločil, da bo v ligah A, B in C po 16 reprezentanc, v ligi D pa le sedem. To za najvišjo ligo A pomeni, da bodo v njej še ostale Nemčija, Islandija, Hrvaška in Poljska, med najboljše pa so prišle Ukrajina, Švedska, Bosna in Hercegovina ter Danska.
img_0045

Slovenija, ki je izpadla v prejšnji ligi narodov v skupino D, pa bo po novem spet v ligi C, torej se bo izognila igranju z najnižje uvrščenimi evropskimi ekipami. Pri tem velja trenutni kvalifikacijski postopek.
Z letom 2021 bo zaživela druga evropska liga
Potrdili so tudi, da bo v sezoni 2020/21 zaživela druga evropska liga, ki so jo poimenovali konferenčna evropska liga.

img_0063
“Razmišljali smo o regionalni in konferenčni ligi in smo se odločili za slednjo. Ni še popolnoma jasno, v katero smer bo šlo. Ideja je konferenčna, da bi začeli regionalno in bi se tekmovanje ožalo proti finalu. To bilo bilo veliko ceneje za ekipe iz majhnih držav. Zato smo razmišljali o tem, nismo pa še tako daleč, da bi to lahko javno potrdili,” je na novinarski konferenci pojasnil Čeferin in dodal, da bo tudi v tej ligi 32 ekip, kot tudi po novem v evropski ligi, kjer jih je zdaj 48.
Določili so tudi zapleten sistem žreba skupin evropskega prvenstva 2020, ki ga bo gostilo 12 mest v 12 evropskih državah. Osnova je ta, da bodo kvalificirani gostitelji igrali v domačih skupinah.
img_0072

Na prvenstvu, ki bo med 12. junijem in 12. julijem v Londonu, kjer bo na Wembleyju tudi finale, Münchnu, Rimu, Bakuju, St. Peterburgu, Bukarešti, Amsterdamu, Dublinu, Bilbau, Budimpešti, Glasgowu in Koebenhavnu, bo tekmovalo 24 ekip.

img_0185
Kdo bo gostil finale lige prvakov 2021, 2022 in 2023?
Člani IO so izbrali tudi gostitelje finalnih tekem lige prvakov. Leta 2021 bo tako odločilna tekma elitnega evropskega klubskega tekmovanja na Zenitovem stadionu v Sankt Peterburgu, ki so ga odprli leta 2017 in sprejme približno 65.000 gledalcev. Rusija je nazadnje gostila finale lige prvakov leta 2008, takrat na stadionu Lužniki v Moskvi.
img_0246

Leto pozneje bo finale gostil München z Allianz Areno (75.000), ta je finale gostila že leta 2012, München pa ga je gostil še v letih 1979, 1993 in 1997. Leta 2023 pa bo finale na londonskem Wembleyju (90.000), ki ga je gostil nazadnje 2013, pred tem pa še 1963, 1968, 1971, 1978, 1992 in 2011.
img_0325
To sovpada s stoletnico odprtja “izvirnega” Wembleyja. Finale te sezone bo v Istanbulu.
Določili pa so organizatorja finala evropske lige in evropskega superpokala 2021. Prvega bo gostila Sevilla, drugega pa Belfast. Znan je tudi prireditelj evropskega prvenstva v futsalu 2022, to je postala Nizozemska.
img_0256
Po novem VAR tudi v izločilnih delih evropske lige
Novost je tudi ta, da bo videotehnologija VAR v sezoni 2019/20 na voljo tudi v izločilnih bojih evropske lige in naprej. Prav tako bo v tej sezoni v finalu lige prvakinj ter na ženskem zaključnem turnirju EP 2021.
img_0267

Predlagali pa so tudi, da vseh 55 članic Uefe ne bi igralo tekme z državami, kjer imajo ženske omejen ali prepovedan vstop na tekme. V zadnjih letih to velja predvsem za Iran in Savdsko Arabijo. “Ne moremo nikomur prepovedati, da tega ne bi počeli, ne moremo biti pa tiho glede tega, da se ne spoštuje osnovnih ženskih pravic,” je dejal Čeferin, ki ga je skupaj s člani IO dopoldne sprejel tudi predsednik države Borut Pahor.

img_0320
Ljubljana, kjer so dopoldne zagnali tudi nov Uefin program Nogomet v Šolah, je sicer drugič gostila zasedanje IO Uefe, prvič pa oktobra 2006, ko je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije še Rudi Zavrl.
img_0327

img_0386