SLOVESNOST OB SPOMINSKEM DNEVU MESTNE OBČINE MARIBOR

FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ – ŠTAJERSKE NOVICE
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in poveljnik 72. brigade Slovenske vojkse ter Vojašnice generala Maistra polkovnik Peter Zakrajšek sta organizirala slovesnost ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor, ko je leta 1918 general Rudolf Maister osvobodil Maribor, in dnevu 72. brigade Slovenske vojske.
Maribor, 21. november – dvorana generala Maistra, Narodni dom Maribor.

zupan-sasa
Župan Maribora Saša Arsenovič je poudaril, da “bi se brez Maistra zgodovina slovenstva in Maribora lahko pisala drugače, podprt z dobro ekipo in pogumom pa je zaznamoval usodo naroda”, zato “ohranimo nanj večni spomin in naj bo Maister vsakdanji opomin”.
Za vzorno sodelovanje z vojsko so podelili priznanja Gvidu Luki Lužniku s Prevalj in Iztoku Roškariču iz slovenske policije.
img_0153
Slavnostna govornica Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev General Maister Slovenija: Spoštovani! V vseh nas bije slovensko srce in prav takšno, polnokrvno slovensko, je bilo v možu, vojaku in zavednem Slovencu, ki se ga že tradicionalno spominjamo v prvih novembrskih dneh. Govorimo seveda o Rudolfu Maistru, generalu, pesniku, ljubitelju knjig in slovenske besede, ki mu gre zahvala, da smemo v slovenskih jeziku v mestih ob Dravi reči preprosto »Hvala«.

img_0077
Slovenci živimo na srednjeevropskem prostoru, na katerem so se in se križajo mnogi interesi in vplivi, tako gospodarski kot politični ter civilizacijski. Prav na naših tleh so se začenjali ali končevali mnogi evropski spopadi. Vse kar je zadevalo Evropo je zadevalo tudi nas. Marsikaj nas je tudi življenjsko ogrožalo ali zoževalo možnosti razvoja in uveljavitve.
publika
Vendar vse to je premagala želja po avtonomnosti. Ob razpadu Avstro Ogrske monarhije, v viharju 1. svetovne vojne, je Rudolf Maister svoje vojaške izkušnje in domoljubne želje usmeril v uresničitev priložnosti za nastanek slovenske nacionalne države. Takšnega veličastnega zgodovinskega dejanja so zmožni samo pokončni in zavedni ljudje.

img_0143
In zaradi česa je njegovo dejanje pomembno? Predvsem zaradi dvojega; prvič zaradi Maistrovega pogumnega nastopa proti nasprotnikom slovenske narodne emancipacije novembra in decembra 1918 in v naslednjih mesecih leta 1919, in drugič, da je Maribor in štajersko Podravje, posledično pa tudi Prekmurje, zagotovil za narodno matico. Takega dejanja je bil zmožen le mož različnih talentov, od pesniških in po svojem vojaškem poklicu tudi vojaških. Vse to je izžarevala njegova lepa, prav veličastna osebnost, ki je očarala ljudi, da so mu sledili. Ta osebnost je gorela za slovensko svobodo v zedinjeni Sloveniji in se je izkazovala s pogumom v trenutku, ko ga je narod najbolj potreboval.

img_0055
To pa je bilo 1. novembra 1918, tri dni po tem, ko je slovenska politika na Kongresnem trgu v Ljubljani razglasila slovensko samoodločbo in vstop v novo narodno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ustanovljeno tisti dan v Zagrebu. Rudolf Maister, slovenski oficir, je to slovensko samoodločbo zavaroval tako, da je v poveljstvu mariborske garnizije proglasil Maribor in štajersko Podravje za jugoslovansko posest in prevzel nad njima vojaško komando.
img_0111

Za to hrabro dejanje ga je Narodni svet za Štajersko imenoval za generala, kar je bil poseben izraz ljudske počastitve, ki doleti pogumne može samo v prelomnih zgodovinskih trenutkih za njihovo zgodovinsko dejanje. To posest je potem, 22. novembra, s svojimi prostovoljci ubranil pred poskusom nemškega dela mariborskega prebivalstva, ki je hotelo Maribor priključiti nemški Republiki Avstriji. To Maistrovo dejanje in zagotovitev etnične slovenske meje na Štajerskem in njegovo vojaško prizadevanje za zagotovitev ravno takšne etnične meje na Koroškem so dejanja prvovrstnega zgodovinskega pomena za eksistenco jugoslovanske Slovenije in danes samostojne slovenske države, ki bi ga morala slovenska država praznovati, kot praznuje največja dejanja iz narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni. Če ne bi bilo Maistrovega dejanja novembra 1918 lahko z veliko gotovostjo rečemo, da bi bilo slovensko partizanstvo v letih 1941-1945 mnogo šibkejše in ne bi imelo kaj osvobajati na območju Maribora in Podravja.

img_0151
Spoštovani! V čem je veličina Rudolfa Maistra in njegovih borcev? Vemo, da je ob sebi zbral domoljube – prostovoljce in jih je vodil v spopad za narodnostno mešana ozemlja na severu naše domovine. Veličina njegovega dejanja je prav v tem, da se zavedal, kako pomembna je odločnost pri nastajanju nove države ob razpadu avstrijske monarhije. Ni bil samo vojak, bil je vizionar, kakor so bili pred njim borci s peresom in besedo. Saj poznamo vizionarstvo v Gregorčičevi pesmi Soči: … in ti mi boš krvava tekla, kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo! … Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi ter tujce, zemlje lačne, vtopi na dno razpenjenih valov.

img_0166
Ali pa Prešernovi verzi iz Uvoda Krsta pri Savici: …s seboj povabim druge vas junake, vas katerih rama se ukloniti noče… Oton Župančič je o Maistru zapisal: Na, Maister, ki ob misli ti in sanj bilo je dano priti do dejanj. In so šli borci za severno mejo pod vodstvom Antona Lavriča, Frana Malgaja in Rudolfa Maistra najprej na pogajanja. Ta pogajanja niso doprinesla k mirnemu razpletu, zato so se navedeni odločili za boj. Sledili so Majniški deklaraciji, enemu najpomembnejših narodno političnih programov, ki so opredelili zgodovino Slovencev v 20. Stoletju.

img_0169
Sočasno z boji so potekala mirovna pogajanja o določitvi severne meje. In zgodil se je plebiscit na Koroškem in zgodila se je Istra, Trst, Goriška. Kakšna osebnost je bil Rudolf Maister ? Nikakor ni bil samo vojak. Bil je vsestranska osebnost – ljubiteljski slikar, pesnik ter tudi bibliofil. Ob odprtju razstave v kazinski dvorani 1920 je dejal: »Naj ta razstava doseže svoj vzvišeni cilj in naj iz Prekmurja, iz Štajerja pa tja do Karavank pritegne vse naše obmejne upodabljajoče umetnike k drugi umetniški razstavi v našem kulturnem Mariboru, ki bo v doglednem času izpremenil svoj grb tako, da bo njegov golobček k tlom obrnjeno glavo dvignil in se vzpel kot kulturni naš feniks k žarečemu solncu.« (iz časnika Tabor, 15. dec. 1920).

img_0179
Rudolf Maister Vojanov je bil domoljub, ki je v sebi povezoval svet discipliniranega vojaka, s subtilnim umetniškim občutjem pesnika, slikarja ter bibliofila. Junak lahko domovino brani z besedo, jo neguje z umetnostjo ter ji zagotovi brezčasnost s svojo ustvarjalnostjo. Rudolf Maister je branil našo deželo tako z orožjem kot s pesmimi, v kateri se je razkrila njegova pesniška duša. Znal je povezati pogum, razum in srce. Rudolf Maister in njegovi borci za severno mejo so žal bili po letu 1945 lep čas skoraj pozabljeni in do neke mere celo izbrisani iz zgodovinskega spomina. Nikoli pa ne tudi iz javnega spominjanja. Maister ne bi uspel, če ne bi imel okoli sebe zvestih in sposobnih sodelavcev.

img_0186
Tako v Narodnem svetu za Štajersko kot na še nižjih lokalnih ravneh. To je večkrat poudaril tudi sam. Šlo je za uigrano ekipo z jasno vizijo in programom. V ekipi so bili izvrstni strokovnjaki in poznavalci razmer, in sicer : dr. Verstovšek, dr. Rosina in dr. Senekovič ter neumorni tajnik NS prof. Fran Voglar. Vsak je bil strokovnjak na svojem področju. Poleg tega ne pozabimo na dr. Kovačiča, ki je bil odličen poznavalec narodnostnih razmer na Štajerskem, pronicljiv analitik in je na pariški mirovni konferenci skupaj z Matijem Slavičem tvoril jedro ekspertnega dela jugoslovanske delegacije. In še nekaj – v NS so brez zadržkov sodelovali ljudje različnih ideologij in svetovnih nazorov.

img_0092
V ospredju je bil končni cilj – narodna osvoboditev Štajerske z Mariborom, na žalost pa zaradi omahovanja in neodločnosti osrednje vlade v Ljubljani, tudi ne Koroške. Če bi poslušali Maistra, bi se lahko tok dogajanja v tej za Slovence za vedno izgubljeni pokrajini, obrnil drugače. Maister ima posredno tudi zasluge za priključitev Prekmurja k matici Sloveniji oz. novo nastali Kraljevini SHS. V samostojni Slovenji po letu 1990 pa so mu bile dokončno priznane vse zgodovinske zasluge. V slovenski zgodovini je dobil mesto, ki mu gre.

img_0120
Dokončno rehabilitacijo in priznanje države so Rudolf Maister in borci za severno mejo dočakali pozno po osamosvojitvi Slovenije, komaj leta 1999, ko so prejeli najvišje državno priznanje. Pomembnost in odločilnost dogodkov iz leta 1918 in 1919, lahko primerjamo s tistimi iz obdobja 1941 do 1945 in 1990 do 1991. Med temi dogodki je moč najti povezave in podobnosti. Tisto, kar so general Maister in borci za severno mejo začeli, smo Slovenci nadaljevali v obeh prej omenjenih vojnah. Če ne bi imeli domoljubnih dejanj generala Maistra in borcev za severno mejo, ne bi imeli pri osamosvojitveni vojni pomembnega vzgleda.

img_0129
Prav tako bi bilo zelo težko postaviti ločnico med borci, ki so se borili pod Maistrovim poveljem v prevratnem času (Maistrovi borci v ožjem pomenu) in ostalimi borci, ki so se za osvoboditev severnih krajev našega narodnega ozemlja borili že pod okriljem Kraljevine SHS. Zato je ločnice težko postavljati. Spoštovani, danes sicer v naši neposredni bližini ni bojev, ki bi od nas zahtevali oborožen spopad s sovražnikom, vendar bijemo drugačno bitko v vsakdanjem življenju. Ogrožajo nas vse hujše potrošništvo, odtujenost naravi, kriza vrednot in nenazadnje kriza narodne identitete.

img_0140
Vrednote, ki jih je živel Rudolf Maister so danes osnovni gradniki vzpostavljanja aktivnega državljanstva. Vse to pa je potrebno za napredek in blaginjo slovenskega naroda. Slovenija naša domovina mora biti domovina za vse, mlade, stare, bolne, … Mladim smo dolžni zagotoviti delo, možnost in dosegljivost ustvariti si dom. Slovenija potrebuje mlade, ki bodo imeli radi svojo domovino. Ali je res potrebno rušiti to, za kar se je boril Maister in njegovi borci? Mar je res potrebno, da kar ni uspelo različnim okupatorjem, si povzročamo sami s svojo zakonodajo, ki meji na neumnost, neučinkovitost ter norost, onemogoča mlade in stare, razslojuje slovenski narod. Za to se Maister in borci za severno mejo zagotovo niso borili. Vizija generala Maistra in borcev za severno mejo, v tistem času drzna in pogumna, naj ponosno živi še danes. Čestitke ob državnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra.