Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na obeležitvi 100. obletnice koroškega plebiscita

Celovec, Avstrija, 10. 10. 2020
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Republike Avstrije dr. Alexander Van der Bellen sta se skupaj udeležila obeležitve 100. obletnice koroškega plebiscita in tako potrdila prijateljstvo med dvema sosednjima državama. Na prireditvi sta imela oba predsednika osrednja nagovora.

Govor predsednika republike je objavljen v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!

“Spoštovani g. predsednik Van der Bellen, moj dragi prijatelj Aleksander
Spoštovani deželni glavar Kaiser, moj dragi prijatelj Peter
Ljubi slovenski rojaki
Dragi avstrijski prijatelji
Ekscelence
Gospe in gospodje


Danes bom kot slovenski predsednik iz te prečudovite palače nagovoril slovensko, avstrijsko in vso evropsko javnost v svojem jeziku.

To bom storil na slovesnosti, ki obeležuje 100. obletnico Koroškega plebiscita.

Ta jubilej nas bi lahko še naprej razdvajal.

Toda skupaj z avstrijskim predsednikom si iskreno želiva, da nas bi povezoval.

Zato sva danes kot predsednika dveh sosednjih in prijateljskih držav ob tej obeležitvi prvič skupaj.

K tej odločitvi sta naju nagovorila vzajemna naklonjenost utrjevanju vzornega medsosedskega sodelovanja Slovenije in Avstrije in naša iskrena privrženost h graditvi skupnega evropskega doma.

Skupno obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote; mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje.

Skupna slovesnost jih živo osmišlja, zato je danes Celovec simbolna prestolnica združene Evrope.

Gospe in gospodje,

v tej prekrasni dvorani grbov je svoj dom našel knežji kamen.
Dolga, dolga stoletja predstavlja mogočen simbol. Na njem so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini.

Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem.

Naša naroda si ga delita in ga imata oba.

Pred 100 leti so se ljudje, ki so tu živeli, na plebiscitu izrekli, naj južni del Koroške pripade Avstriji.

Tako so se odločili tudi mnogi Slovenci in prispevali odločilen glas, da je danes tako.

S plebiscitom je bila tu prvič postavljena meja.

Zarezala je v večstoletno sobivanje nemško in slovensko govorečih prebivalcev prejšnjih skupnih držav.

Slovencem so bile dane mnoge obljube – pred plebiscitom in po njem, zlasti z Avstrijsko državno pogodbo.

V marsičem so bile obljube in zaveze izpolnjene, v mnogočem še ne.

Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika.

Kot je dejal odlikovanec obeh držav, gospod Florjan Lipuš: »Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.«

Kot mi sami povedo, so se razmere zanje skozi zgodovino zelo spreminjale.

So bili časi, ko je bilo zelo težko biti Slovenec.

Vsi priznavajo, da je danes lažje kot pred 30 ali 50 leti.