ZNANI PREJEMNIKI GLAZERJEVIH NAGRAD V LETU 2021

ZNANI PREJEMNIKI GLAZERJEVIH NAGRAD V LETU 2021

 Razglašeni so bili prejemniki Glazerjevih listin in nagrade za leto 2021. Glazerjevo listino prejmejo Daniela Kocmut, za literarno-prevajalske dosežke zadnjih dveh let, Metka Kavčič, za umetniške dosežke zadnjih dveh let na področju likovnih umetnosti in Martin Sušnik, za umetniške dosežke na področju glasbenih umetnosti. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju baletne umetnosti prejme baletni solist in koreograf Edi Dežman. (Maribor, 8. marec 2021) Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. MO Maribor jih podeljuje že od leta 1987. Člani Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad v zasedbi red. prof. dr. Miran Štuhec (predsednik Odbora), dr. Karmen Teržan Kopecky (podpredsednica Odbora), mag. Klemen Brvar, Mateja Emeršič Dover, Irena Gajser, mag. Branislav Rajić, Janez Ujčič, Jelka Vrečko in Jure Žnidaršič so izbrali in razglasili Glazerjeve nagrajence v letu 2021. V nadaljevanju pošiljamo kratke obrazložitve treh Glazerjevih listin in nagrade za življenjsko delo v letu 2021: Glazerjevo listino za prevajalske dosežke zadnjih dveh let prejme prevajalka DANIELA KOCMUT Prevajalka in pisateljica Daniela Kocmut je študirala prevajalstvo v Gradcu in Dublinu. Nagrajenka že več kot deset let prevaja izvirno slovensko književnost predvsem v nemščino. Med prevodi niso le slovenski klasiki (Veno Taufer, Milan Dekleva, Maruša Krese), marveč tudi sodobni avtorji, med njimi ima posebno mesto literatura eminentnih mariborskih piscev, denimo Erike Vouk, Berte Bojetu, Boruta Gombača, Petre Kolmančič in Simone Kopinšek. Njihova dela z njenimi suverenimi in verodostojnimi prevodi močno zaznamujejo srednjeevropski kulturni prostor ter na odličen način v nemško govorno področje prinašajo poetike slovenskih avtorjev. 2 Posebej velja pohvaliti pestro in dolgoletno sodelovanje s pisateljem in dramatikom Dragom Jančarjem; kot najvidnejša prevajalka njegovega opusa je pomembno prispevala k pisateljevi izjemni sprejetosti na tujem. Odbor za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin Danieli Kocmut podeljuje listino še posebej za njen jezikovno in slogovno vrhunski prevod Jančarjevega semantično razvejenega romana To noč sem jo videl leta 2019. Gre za vrhunsko prevodno delo, le-to subtilno variira izrazne možnosti obeh jezikov in se pravzaprav zmeraj odloča za takšne jezikovne prenose, ki v popolnosti ohranjajo tematske ter idejne poudarke in kar je enako pomembno notranji ritem in slog Jančarjevega dela. Odbor ocenjuje, da je ta prevod izkazal nadvse zanesljivo prevajalsko spretnost in izmojstreno jezikovno držo. Mnogoglasno poanto Jančarjevega pisanja je Kocmutovi uspelo pronicljivo povzeti in prevajalsko poustvariti (celo) do te mere, da je povsem upravičeno stališče Odbora, da je njen prevod pomemben razlog prestižni avstrijski nagradi za evropsko književnost, ki jo je ta slovenski pisatelj leta 2020 prejel na Dunaju. Glazerjevo listino za umetniške dosežke zadnjih dveh let prejme kiparka METKA KAVČIČ Kiparka Metka Kavčič je na Akademiji za likovno umetnost študirala pri profesorju Slavku Tihcu, strokovno se je izpopolnjevala v klasičnem modeliranju na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Odbor za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin podeljuje listino za razstavljena dela v letih 2019 in 2020 (Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje, Odmik v Kibeli, v Mariboru in predvsem Pohabljene sanje v mariborski Minoritski cerkvi). Kiparkina poetika nastaja na podlagi izjemno raznovrstnega in smiselno uporabljenega materiala, tako klasičnega, kamor sodijo, denimo, kovina, glina, kamen, veje, pohištvo, blago, do povsem novih možnosti, ki jih dajejo učinki, svetlobe, sence ali teme. Snov je v odnosu do druge snovi obravnavana z natančnim spraševanjem, kaj nastali dialog zmore, kako ga določamo kolektivno. Nikakor materiala ne obravnava samo v smislu objekta, marveč se mu prepusti in mu podeli živost. Tako nastajajo kontrastne dialoške kombinacije, te evocirajo družbene kanone telesa, spola, erotike, tradicije, preteklosti in sedanjosti. S tem preizprašuje posameznikove in kolektivne meje ter omejitve, te segajo iz preteklosti v sedanjost in temeljito določajo kulturo naše dobe. Skupno izhodišče figuralnega in reinterpretativnega dela je subtilna recepcija ter občutljiva ter z empatijo in s kritiko podložena refleksija. V zadnjih dveh letih je njen pristop h kiparskemu ustvarjanju inovativen, njeni umetniški nastopi kažejo projektno naravo ¬ spontano in hkrati subtilno nadzirano usklajenost motivnega ter idejnega vidika, oblikovalskih rešitev in dialoga s sodobnimi vizualnimi možnostmi na eni strani ter razstavnega prostora na drugi. Metka Kavčič s tem ustvarja celovite in dinamične ambiente, t. i. site specific art. 3 Glazerjevo listino za umetniške dosežke zadnjih dveh let prejme tenorist MARTIN SUŠNIK Operni pevec in solist Martin Sušnik je študij zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorici Piji Brodnik. Za svoje dosežke je že v času študija prejel študentsko Prešernovo nagrado in svečano listino za izredne študijske dosežke Univerze v Ljubljani. Kasneje je gostoval na evropskih koncertnih odrih, med drugimi v Kraljevi operi v Versaillesu, Operi Comique v Parizu, Operi HNK Zagreb. Leta 2018 je sodeloval na prestižnem festivalu Verdi v Bussetu. Kot član opernega ansambla SNG Maribor je uspešno upodobil veliko vlog. V zadnjih dveh sezonah je nastopil v zahtevni naslovni vlogi Gounodeve opere Faust, v vlogi Gabriela von Eisensteina iz operete Netopir Johanna Straussa ml., pel je Gabrielea Adorna iz Verdijeve opere Simon Boccanegra in Belmonteja iz opere Ugrabitev iz seraja W. A. Mozarta. Njegova zadnja odrska kreacija je pevska realizacija Mathiasa iz opere Marpurgi Nine Šenk. Za vse svoje izvedbe je prejel visoke ocene glasbenih kritikov. Slogovno bogat in zahteven repertoar Martina Sušnika, predvsem pa vseskozi vrhunski nivo opernega in koncertnega poustvarjanja, s katerim navdušuje tako slovensko kot mednarodno občinstvo, opozarja na izjemno kakovost tega pevca. Sušnik je sposoben prepričljivega vživetja v različne operne vloge in njihove odtenke, jasne odrske prezence, vrhunskih vokalnih sposobnosti ter odlične igre. Takšen sodi v najožji vrh slovenskih tenoristov. Povedano je nazadnje dokazal v operi Marpurgi, kjer je poetiko svoje vlogo gradil na ekspresivnosti, dramatičnosti in široki narativnosti. Nenazadnje! Martin Sušnik s svojim nespornim glasbeno-gledališkim talentom temeljito dviguje raven mednarodne prepoznavnosti mariborskega opernega ansambla in slovenske glasbene poustvarjalnosti nasploh. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme baletni plesalec EDI DEŽMAN Edi Dežman je dolgo pot baletnega virtuoza, pedagoga in umetniškega vodje prepotoval v širokem časovnem razponu štirih desetletij, pri tem pa je pustil neizbrisljiv umetniški pečat v dveh najpomembnejših središčih slovenske kulture in baletne umetnosti – v Mariboru in Ljubljani. Obe največji slovenski mesti sta se v času njegove navzočnosti bistveno spremenili in zaživeli v enkratnem umetniškem navdihu. Diplomiral je leta 1968 na Srednji baletni šoli v Ljubljani, v razredu prof. Lydie Wisiak. V sezoni 1971/1972 ga je kot baletnega solista angažiralo Slovensko narodno gledališče Maribor. Kot solist je odplesal kar petinštirideset najvidnejših vlog klasičnega baleta, s svojo osebnostjo in zakladnico baletnega znanja pa je postavil mejnike in poustvarjalne standarde, ti niso neposredno vplivali zgolj na repertoarni razvoj mariborskega baleta, ampak tudi na razvoj slovenske plesne umetnosti nasploh. Edi Dežman je v različnih vlogah baletnega solista, baletnega pedagoga, koreografa ter umetniškega vodje mariborskega in ljubljanskega baleta dal ključni prispevek k dvigu profesionalne ravni slovenske baletne umetnosti, ki je tako postala mednarodno primerljiva. V zgodovini baletnih predstav bodo ostale neizbrisne njegove vloge Franza (Coppélia), Jamesa (La sylphide) princa Albrechta (Giselle), 4 Mercutia (Romeo in Julija), Toreadorja (Don Kihot), Petrar Klepca (Peter Klepec), Adama (Stvarjenje sveta idr. Z upodobitvami najzahtevnejših vlog iz klasičnega baleta in tudi sodobnejših zvrsti je vedno dajal pomemben zgled svojim kolegom ter mlajšim plesalcem. S pedagoškim delom se je uveljavil tako doma kot v tujini in poučeval številne generacije mladih plesalcev. Z delom umetniškega vodje v obeh slovenskih nacionalnih baletnih ansamblih je temeljito prispeval k razvoju baletne umetnosti na Slovenskem, še posebej v Mariboru. Tukaj je potrebno poudariti, da je idejna osnova vsega Dežmanovega ustvarjalnega dela trdna vera v to, da umetnost plemeniti banalnost vsakdanjosti. Tudi zato je duhovno in estetsko močno obogatil repertoar mariborskega baleta ter vnesel številne nove ideje in plesne poetike. Z vabljenjem mednarodno priznanih koreografov je omogočil prodor novih estetik, dialog z njimi ter izkušnjo, na kateri so gradili mlajši baletni plesalci in koreografi. Mnogi med njimi še danes predstavljajo najvitalnejši del slovenskega baletnega prostora.