Slačili so, čeprav ne svojo…

Radenci: 14. oktober – Jesen je prišla v deželo in vse je treba pospraviti.Tudi koruzo, ki je ni veliko v naši okolici.

Zato jo je pripeljala Silvija s kmetije Vršič na Rožičkem vrhu, da so imeli stanovalke in stanovalci kaj slačiti.

Ličkanje, lupanje, slačenje ali kožuhanje koruze je prastari običaj in tega so se hoteli spomniti v SeneCuri-Domu za starejše občane Radenci. Bilo je to v četrtek, 14. oktobra, popoldne ob 14.uri, ko so se zbrali na južni terasi in dočakali koruzne storže.

To je pomembno živilo za ljudi in živali,  ki so jo ljudje sejali skoraj na vsaki kmetiji. Ko je bil pridelek zrel, ga je bilo potrebno pobrati in pospraviti. Na njivi so zrele koruzne storže polomili in jih pripeljali domov, kjer se je pričelo ličkanje (lupanje, slačenje ali kožuhanje). To kmečko delo je včasih predstavljalo eno najpomembnejših jesenskih opravil, danes pa se izvaja večinoma le zaradi ohranjanja tradicije.

Ob igranju harmonike Melite Rauter in prepevanju ljudskih pesmi se je popoldansko ličkanje hitro končalo. Žal pa ni bilo v kupu koruznih storžev skrito nekaj bonbonov,

čokoladic ali pa majhnih stekleničk žganice. To so včasih poskrbeli za udeležence ličkanja, v glavnem za otroke.

Kaj vse se je lahko izdelalo iz koruzne slame (predpražniki, cokle, cekarji… ) pa lahko danes vidimo v muzejih.

Filip Matko Ficko