OB MEDNARODNEM DNEVU SVOBODE MEDIJEV

FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ


OB MEDNARODNEM DNEVU SVOBODE MEDIJEV: RAZMERE ZA NOVINARSTVO V SLOVENIJI SLABE, JAVNI RADIOTELEVIZIJI JE TREBA OMOGOČITI NORMALNO DELOVANJE
 Ob mednarodnem dnevu svobode medijev v Društvu novinarjev Slovenije čestitamo novinarkam in novinarjem, ki so kljub vse bolj sovražnemu okolju, v katerem so v zadnjih letih opravljali svoje delo, ohranili visoke profesionalne standarde, kakovost in neodvisnost. Svoboda medijev in novinarjev je ključna za demokratičen politični proces, kar dokazuje že pogled v soseščino, kjer je bila podreditev medijev eno od glavnih orodij za prevzem in ohranitev na oblasti. Razmere za novinarstvo v Sloveniji so slabe. To kaže tudi novi indeks svobode medijev po svetu, ki je Slovenijo uvrstil na 54. mesto, kar je najslabša uvrstitev, odkar organizacija Novinarji brez meja pripravlja indeks. Od lanskega leta je slovenska svoboda medijev zdrsnila za 18 mest in se uvrstila v kategorijo »problematičnih« držav. Tradicionalni mediji vedno težje financirajo vsebine, ki niso le vaba za klike. Politika, predvsem še aktualna vladajoča, je novinarje hotela zvesti na politične propagandiste, tiste, ki niso hoteli sodelovati, pa je na vse načine diskreditirala. V takšnem okolju ni prijetno biti novinar. Ob 3. maju preteklo leto je društvo zagnalo kampanjo zbiranja sredstev za Slovensko tiskovno agencijo (STA), v kateri je javnost jasno izkazala, da zahteva neodvisne javne medije. Danes pa se bomo z ostalimi novinarskimi organizacijami zbrali pred RTV Slovenija. Ko je vlada ugotovila, da se STA ne bo vdala, in je za pritisk izčrpala vse, tudi nezakonite možnosti, se je njena pozornost preusmerila na RTV Slovenija. Spremljali smo celo vrsto manevrov, tudi izigravanje zakonodaje, s katerimi je vodstvo najprej obglavilo uredništvo, potem pa nastavilo kadre, ki niso dobili podpore uredništva. Zadnja v seriji potez vodstva, ki želi upravljanje RTV Slovenija podrediti svojim interesom, je uveljavljanje sprememb statuta javnega zavoda, brez resne javne razprave z ustvarjalci programa, katerih uredništva s predlogom razdružujejo. V društvu novinarjev smo vodstvo, ki ne uživa zaupanja delavcev, zaradi nepravilnosti že večkrat pozvali k odstopu. Ta poziv ponavljamo tudi danes. Čeprav v društvu novinarjev nismo naklonjeni nesistemskim posegom v medijsko zakonodajo, ki je potrebna temeljite prenove, bo za depolitizacijo RTV Slovenija nujna hitra intervencija, da se ustavi padec zaupanja, profesionalnih standardov in se javnemu mediju omogoči normalno delovanje. Pričakujemo razpravo in konstruktiven dialog. Tudi novinarstvo naj bo konstruktivno. V tem duhu v društvu novinarjev obveščamo, da smo ob zaključku projekta Lokalni mediji za boljšo družbo, ki smo ga izvajali skupaj z novinarskimi organizacijami in lokalnimi mediji iz regije, objavili analizo spremljanja vsebin in intervjujev z uredniki naših regionalnih medijev ter iz analize izhajajoča priporočila. Ob svetovnem dnevu svobode medijev ne smemo pozabiti na ta pomemben del medijske krajine, ki slovenski javnosti prinaša lokalne novice in zgodbe. Drugi projekt, ki ga lansiramo danes, se nanaša na položaj fotoreporterjev, ki so pred kratkim v okviru društva ustanovili svoj aktiv. Poklic fotoreporterja izginja, uredniki fotografij po uredništvih izginjajo, cena dela pa nenehno pada. Da ugotovimo, v kakšnih razmerah delajo in kako je njihovo delo ovrednoteno, smo danes objavili obširen spletni vprašalnik, ki bo podlaga za oblikovanje metodologije za določanje cen, ki bo vsebovala tudi vse skrite stroške tega poklica. Fotoreporterje vabimo k sodelovanju. Upamo, da se bomo do prihodnjega 3. maja ukvarjali z reformo medijske zakonodaje, katere dejanski cilj bo ustvariti sistemski okvir za uspešno delovanje medijev v Sloveniji in z oblikovanjem dolgoročne medijske politike. Za to potrebujemo kompetentno vodstvo in ekipo na direktoratu za medije. To so poteze, ki jih je politika napovedala. V društvu novinarjev jih bomo držali za besedo. 
 V LOKALNIH MEDIJIH NAJ BO VEČ RAZNOLIKIH TEM, IZVIRNIH ZGODB IN POVEZOVANJA Lokalni mediji za boljšo družbo je skupni projekt štirih novinarskih organizacij iz štirih držav – HrvaškeSrbije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine –, ki smo ga izvajali od januarja do marca 2022, ob podpori britanskega veleposlaništva v Zagrebu. Namen projekta je bil graditi zaupanje v lokalne medije in okrepiti njihov položaj. Novinarske organizacije smo k sodelovanju v projektu povabile raziskovalke medijskih vsebin ter urednike in urednice lokalnih medijev, ki smo jih izbrali za vsebinsko analizo. V Sloveniji smo izbrali Dolenjski listGorenjski glasLokalec.siNovi tednik in Primorske novice, vsi povabljeni uredniki so pristali na poglobljeni intervju, ki je bil drugi sestavni del analize. Analizo slovenskega lokalnega medijskega okolja, vključno z intervjuji, je opravila Tjaša Turnšek, asistentka na Mirovnem inštitutu. Ugotovitve analize kažejo, da je glavni namen in cilj lokalnih medijev zagotavljanje relevantnih informacij v lokalnem okolju. Čeprav so uredniki kot zelo pomembne ocenili teme demokracije in/ali človekovih pravic, so mediji te teme obravnavali v zgolj 5 odstotkih analiziranih člankov. Razlog za to je tudi pomanjkanje novinarjev za pokrivanje kompleksnejših tem, o čemer so v opravljenih intervjujih poročali uredniki. Glavni izzivi so zmanjševanje števila bralcev in prodaje tiskanih različic lokalnih medijev zaradi epidemije covida-19, digitalizacije in vzpona družbenih medijev. Uredniki imajo različne poglede na to, kaj je v resnici javni interes, poročajo o političnih in ekonomskih pritiskih, ki vplivajo na delo novinarjev. Velika težava, ki jo opažamo v slovenskem lokalnem medijskem okolju, je naraščajoča koncentracija medijskega lastništva, kar odpira dodatna vprašanja pluralnosti lokalnih medijev. Iz opravljene analize izhajajo priporočila za lokalne medije in druge relevantne akterje.Mediji bi lahko več poročali o bolj raznolikih temah, ki so pomembne za lokalno skupnost. Nekatere teme so namreč premalo zastopane, medtem ko o drugih veliko poročajo. Več poudarka bi lahko bilo tudi na raznolikosti akterjev.V zgodbah lokalnih medijev bi lahko bilo več raznovrstnih virov. Večina (skoraj 73 odstotkov) analiziranih člankov je temeljila na zgolj enem viru.Spodbujati bi bilo treba lastno iniciativo novinarjev pri raziskovanju različnih lokalnih tem in ustvarjanje izvirnih novinarskih zgodb.Lokalni mediji bi lahko razvili strategije za uporabo družbenih medijev ali drugih inovativnih rešitev za povezovanje z občinstvom (npr. aplikacije).Lokalni mediji bi lahko iskali in razvijali alternativne modele financiranja.Strokovna novinarska združenja bi morala vložiti več v promocijo svojega delovanja v lokalnih medijih.Lokalnim medijem bi koristilo tesnejše sodelovanje, mreženje in izmenjava izkušenj s kolegi iz širše regije.Lokalni mediji in novinarska združenja bi se morala zavzemati za transparentne modele financiranja.Vzpostaviti bi bilo treba redno spremljanje lokalnega medijskega trga, v tem kontekstu pa morda spodbujati sodelovanje regulativnih teles, strokovnih združenj, lokalnih medijev in/ali akademskih institucij.Podrobneje o sami analizi in priporočilih pa v pripetem poročilu za Slovenijo (v slovenščini) in skupnem zaključnem poročilu projekta (v angleščini). V sklopu projekta smo odprli tudi skupino na facebooku Lokalni mediji za boljšo družbo, ki danes šteje že 1800 članov, omogoča pa izmenjavo izkušenj in mreženje kolegov iz lokalnih medijev. Želimo si, da bi se skupina dolgoročno razvila v svojevrstno platformo za lažje projektno povezovanje lokalnih medijev in novinarskih organizacij. 
 VPRAŠALNIK O STANJU NA FOTOGRAFSKEM TRGU Aktiv fotoreporterjev in fotografov je v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije pripravil anketo, katere namen je pridobiti čim več informacij o stanju na trgu, ki bodo podlaga za poskus vzpostavitve metodologije za izračun fotografskih storitev. Zanimajo nas status delovnega razmerja, odnos z naročniki, dosedanje cene storitev in urejanje avtorskih pravic fotoreporterjev.

Za izpolnitev ankete boste potrebovali približno osem minut. https://1ka.arnes.si/a/f8d91b8e
Fotoreporterje vabimo k sodelovanju, anketa bo odprta do 13. maja. Vprašalnik izvajamo v sklopu projekta Trade Unions for a Fair Recovery, ki ga financirata Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) s podporo Evropske komisije.