Države postopno upočasnjujejo migracijski tok

V teh dneh smo soočeni z razmerami, ko se migracijska politika posameznih držav skorajda dnevno spreminja in se posamezne države s povečanim migracijskim tokom različno spopadajo. Nekatere uvajajo ponovno začasno kontrolo na mejah, druge iščejo drugačne rešitve, večini pa je skupno, da postopno zaostrujejo pogoje za vstop migrantov v državo.

Avstrija tako že nekaj časa sprejema migrante iz Slovenije ob vnaprej dogovorjenih urah dnevno s tremi vlaki (po max. 540 oseb) in štirimi konvoji avtobusov (po največ 400 oseb vsak). Za morebitne ostale prevoze (ko število migrantov presega dogovorjeno dnevno kvoto) se mora slovenska policija posebej dogovoriti o kraju predaje. Dogovoru je slovenska policija prilagodila organizacijo dela, Hrvaška pa je do nedavnega pošiljala proti Sloveniji vlake v čim krajšem času po prihodu migrantov iz Srbije, brez voznega reda, tudi do 1.200 ljudi na vlak. Tako je bil njihov center v Slavonskem Brodu več ali manj stalno prazen. Slovenska policija je bila prisiljena uvesti določeno optimizacijo postopkov in prevozov zaradi ukrepov avstrijskih organov. Ti so namreč 26. 12. 2015 dosledno začeli preverjati identiteto migrantov ob vstopu. Če identiteta, ki jo ugotovijo, ne ustreza navedbam migrantov, jih vrnejo v Slovenijo. To pomeni dodatne prevoze tujcev v sprejemne centre, ponovno izvajanje identifikacijskih postopkov, kar je pri migrantih brez vseh dokumentov, sploh če nočejo pri tem sodelovati, zelo zahtevno. Zato je Republika Slovenija sprejela določene ukrepe v relaciji do Republike Hrvaške. Glede tega sta takoj po praznikih tako ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar in generalni direktor policije Marjan Fank poslala pisno zahtevo Republiki Hrvaški, o čemer smo javnost podrobneje informirali že v preteklih dneh.

Navkljub nekaterim medijskim poročanjem Slovenija s strani Republike Avstrije nikoli ni bila obveščena, da bi Avstrija sprejemala zgolj še prosilce za humanitarno zaščito, ekonomske migrante pa naj bi zavračala.

A več kot očitno je, da so nastanitvene kapacitete posameznih držav članic vedno bolj polne, čemur se države prilagajajo in upočasnjujejo sprejem novih migrantov. Temu se bo morala prilagoditi tudi Slovenija, predvsem z namenom, da se zagotovi ustrezno obravnavo teh oseb in se  prepreči, da bi se na našem ozemlju zaustavilo večje število ljudi na poti, kot jim lahko zagotovimo ustrezno nastanitev in oskrbo.

Da bi poiskali čimbolj učinkovite rešitve so se minuli konec tedna že sestali strokovnjaki mejnih policij Slovenije, Avstrije in Hrvaške, jutri pa se bosta na Šentilju sestala tudi generalna direktorja policije Slovenije in Avstrije, generalni direktor policije Hrvaške pa je sodelovanje na tem sestanku zavrnil. K čimprejšnjem ukrepanju na evropski ravni pa bo predsednik vlade Miro Cerar na četrtkovem sestanku pozval tudi nemško kanclerko Angelo Merkel.