POSODOBITEV ŽELEZNIŠKE PROGE

PRAGERSKO–HODOŠ

Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko–Hodoš je bila ena od prednostnih nalog pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo. Proga Pragersko–Hodoš je sestavni del sredozemskega koridorja in hkrati železniške osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja, ki predstavlja 6. prednostni projekt omrežja TEN-T. Čim hitrejši razvoj omenjene železniške osi je bil opredeljen kot prednostna naloga Evropske unije, proga na odseku Pragersko – Hodoš pa je bila edini del prometnega koridorja, ki še ni bil elektrificiran.

 

Projekt posodobitve železniške proge Pragersko–Hodoš je potekal v dveh fazah.

  1. faza je zajemala rekonstrukcijo, elektrifikacijo in nadgradnjo železniške proge za hitrosti do 160 km/h, s čimer so bili vzpostavljeni pogoji za povečanje hitrosti vlakov.
  2. faza je zajemala modernizacijo nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah.

 

Projekt je predstavljal največjo infrastrukturno naložbo na področju železniške infrastrukture v finančni perspektivi 2007-2013, proga Pragersko–Hodoš–državna meja pa se po zaključku projekta uvršča med najsodobnejše v Sloveniji. Celotna naložba je znašala 465 milijonov evrov, Evropska unija pa je iz Kohezijskega sklada prispevala 207,03 milijona evrov.

 

 

REKONSTRUKCIJA, ELEKTRIFIKACIJA IN NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO–HODOŠ ZA HITROSTI DO 160 KM/H

 

Prva faza, ki je zajemala rekonstrukcijo, elektrifikacijo in nadgradnjo železniške proge, je bila izvedena v treh sklopih.

  • V okviru prvega sklopa, ki se je izvajal od leta 2013 do 2016, je potekala elektrifikacija železniške proge v skupni dolžini 109 kilometrov. V tem sklopu je bilo zgrajenih tudi 5 elektronapajalnih postaj.
  • Drugi sklop, ki je potekal med letoma 2009 in 2015, je zajemal rekonstrukcijo in nadgradnjo železniške proge ter ukrepe na posameznih odsekih in postajah. Na rekonstruiranih in nadgrajenih odsekih prog in postaj je bila zagotovljena kategorija proge D4 oziroma omogočeno povečanje hitrosti vlakov.
  • Tretji sklop aktivnosti od leta 2013 do 2015 je zajemal ukrepe za preprečevanje prekomernih vplivov na okolje. Vsa preobremenjena območja so bila zaščitena s protihrupnimi ograjami v skupni dolžini 13,5 kilometra, za 145 stavb pa je bila vzpostavljena pasivna protihrupna zaščita.

 

Železniški odsek Pragersko–Murska Sobota je bil pred izvedbo projekta opredeljen s kategorijo C3, kar pomeni, da je bila dopustna osna obremenitev proge 20 ton/os. Omenjena kategorija odseka je pomenila glavno ozko grlo na poteku evropskega železniškega koridorja na območju slovenskega železniškega omrežja. Na progi so bili izvedeni tudi nujni rekonstrukcijski ukrepi, potrebni za povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti proge od Pragerskega do Hodoša. Odsek med Pragerskim in Hodošem je bil po rekonstrukciji opredeljen s kategorijo proge D4, s čimer je  omogočena osna obremenitev 22,5 tone