Galerija iz Kostanjevice na Krki gostuje v Prekmurju
- junija 1931 je v Subotici (Severna Bačka v Vojvodini) bil rojen Janez Boljka, ki se je po 2. svetovni vojni s starši preselil v Ljubljano. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1956, nato je leta 1959 opravil podiplomski študij kiparstva pri Karlu Putrihu, leta 1961 pa še podiplomski specialistični študij grafike pri Riku Debenjaku. Pozneje se je izpopolnjeval v Evropi in na potovanjih po svetu. Ostal je zvest svojemu mestu Ljubljana, kjer je ustvarjal po končanem šolanju za umetnika vse do svoje smrti 20. avgusta 2013. Mestu Ljubljana je zapustil tudi največ svojih javnih del.
V šestdesetih letih 20. stoletja je bil med vodilnimi jugoslovanskimi kiparji, ki so ustvarjali skulpture iz železa. Leta 1966 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Imenujejo ga za začetnika slovenskega nadrealističnega kiparstva, slogovno pa ga uvrščajo med novodobne nadrealiste. Znan je postal po svojih stvaritvah iz železa, sestavljenih z varjenjem odpadnih kosov železa in starega orožja. Znana je tudi serija del sedečih figur, večinoma so to male plastike. V bronu pa je izdelal spomeniško plastiko ter slikovito izvotljene človeške, pa tudi živalske figure (nosorogi, biki, kozorogi, opice…).
Stalna zbirka njegovih 272 kiparskih del je stacionirana v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in kar 34 njegovih del ta kulturna ustanova v okviru odličnega sodelovanja z Galerijo Murska Sobota predstavlja na razstavi v Galeriji Murska Sobota. Otvoritev razstave je potekala v četrtek, 26. januarja zvečer, a istega dne dopoldne je v Galeriji Murska Sobota bila tiskovna konferenca, na njej pa sta direktorja obeh galerij, Goran Milovanović iz Kostanjevice na Krki in dr. Robert Inhof iz Murske Sobote, do podrobnosti predstavila razstavo ter delo in lik slovenskega kiparja, slikarja in grafika Janeza Boljke, ki je s svojimi deli sodeloval kar trikrat na tradicionalnem bienalu male plastike v Murski Soboti, kot tudi na srečanju kiparjev (Forma viva) v nekdanji soboški »velikanki« – tovarni Mura.
Na razstavi del Janeza Boljke so predstavljeni trije njegovi glavni delovni cikli. Prvi je varjenje v železu (prve skulpture Ribnčana – krošnjarja), kjer nekako izstopa tudi avtor sam, kajti Ribnčan izvirne izdelke svojih rok prenaša v svet. Drugi je v okviru številnih variant lika Ivana Cankarja (tudi slikarjev Riharda Jakopiča in Gabrijela Stupice) ter tretji v živalskem svetu, ko skulpture niso več samo v železu, pač pa sledi bron, aluminij in kombinacija zlitin.
Filip Matko Ficko
