V spomin na graditelje »Ruske steze«
Gradili so jo v letih 1917 in 1918 Rusi, Čehi, Slovaki in Poljaki
Ob letošnji slovesnosti 30. julija pri Ruski kapelici pod Vršičem smo se spomnili še enega izmed objektov, ki so ga zanamcem v Sloveniji zapustili ruski ujetniki v času 1. svetovne vojne: obiskali smo namreč »Rusko stezo« pri zdravilišču v Rimskih Toplicah.
Obnovljen Sofijin dvorec v Rimskih Toplicah
Tako imenovano »Rusko stezo« so pričeli graditi leta 1917 in ime je dobila po ruskih ujetnikih, ki so bili v večini. Toda poleg ruskih vojakov je bilo še nekaj Čehov, Slovakov in Poljakov. Bivali so v šotorih na tedanjem tenis igrišču, v gozdu nad tedanjo Vilo Sanhof. Kuhinjo so si uredili na današnjih Malih iglah.
Pot je začelo graditi 47 ujetnikov, zima konec leta 1917 in v začetku leta 1918 je bila zelo ostra in nekaj ujetnikov ni dočakalo pomladi. V mesecu oktobru 1918 je bila 1224 metrov dolga sprehajalna pot – steza, imenovana »Ruska sreza«, dograjena in se je v takšni obliki ohranila do današnjih dni.
Sicer pa izpod 655 metrov visokega Stražnika iz razpok v triadnih dolomitnih skalah izvirajo vrelci s termalno vodo. V letih med 1769 in 1845 so bili najdeni spomeniki in žrtveniki, posvečeni boginjam in nimfam še iz časov Rimljanov na tleh Slovenije.
Pričetek »Ruske steze« pod Sofijinim dvorcem
Kajti le-ti so si že leta 39 pr. n. št. omislili prve bazene s toplo, vročo in mrzlo vodo. Rimske Toplice se kot toplice prvič omenjajo leta 1486 v Oglejski listini, saj so tedaj Habsburžani že 30 let koristili toplice po izumrtju Celjskih grofov (1456). V vseh obdobjih so bile toplice dobro obiskane z vsega sveta in tako še danes v parku najdemo številna eksotična drevesa: orjaške sekvoje, kanadske čuge, japonske hloe, kalifornijske cedre in številna druga drevesa ter grmovnice. Leta 2008 je bil v Rimskih Toplicah povsem prenovljen Sofijin dvorec in to zdravilišče je izredno dobro obiskano.
Filip Matko Ficko