Intervju za radio “Murski val”: RADE BAKRAČEVIĆ, glavni urednik Štajerskih novic in predsednik Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost iz Maribora 15. januarja 2019 ob 18,30 – intervju na »Murskem valu«. Intervju vodi novinar Bojan Rajk.
Rade Bakračević: Kot nam je vsem znano vsi kristjani imamo iste praznike vendar Srbska pravoslavna cerkev praznuje Božič in Novo leto 14. dni kasneje kot ostali.
V času Papeža Gregorja XIII. (1572–1585) so predelali julijanski koledar, ki ga je uvedel Julije Cezar 46 let pred Kristusom in začeli 24. februarja 1582 uporabljati novega, ki so ga po Papežu Gregorju imenovali Gregorijanski.
Pravoslavni verniki so zadržali stari Julijanski koledar, ki se je od novega razlikoval za 14. dni.
Od takrat pravoslavna cerkev slavi Božić po julijanskem koledarju 7. januarja a Novo leto 14. januarja. Po moje je sprememba koledarja oddaljila pravoslavno cerkev od katoliške.
1910 leta se je začelo Ekuménsko gíbanje za enotnost vseh kristjanov. Pri tem ne gre za združenje vseh kristjanov v eno Cerkev, pač pa za medsebojno povezovanje in upoštevanje enakovrednosti različnih Cerkva.
Osnova ekumenizma so tisti elementi, ki povezujejo vse kristjane, na primer: sveto pismo, krst, vera v troedinega Boga in očenaš.
Dejstvo, da so različne krščanske Cerkve med seboj sprte, bi moralo biti za vsakega pravega kristjana osebna tragedija, saj je Jezus pri zadnji večerji naročil svojim učencem, da naj jih ljudje po tem spoznajo, da se bodo med seboj ljubili.
Med krščanskimi Cerkvami in skupnostmi je pravoslavje nedvomno teološko najbližje. Katoličani in pravoslavni so ohranili isto starocerkveno strukturo.
Obe Cerkvi imata ne samo isto Sveto pismo, skupno zelo bogato teologijo prvega krščanskega tisočletja in iste zakramente, ampak se v marsičem kljub različnosti tudi dopolnjujeta, tako da skoraj lahko rečem, da je zaradi njune različnosti Kristusova Cerkev bogatejša,
Ekumenizem se je razvil v začetku 20. stoletja med pripadniki različnih protestantskih skupnosti.
V Sloveniji so pravoslavni verniki proslavili Božični večer, Božič in Novo leto v pravoslavnih cerkvah in gostinskih lokalih. Največ jih je bilo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju, Lendavi, Beli Krajini in tudi v Rakičanu in na drugih lokacijah. Ti prazniki v Sloveniji imajo večletno tradicijo. Povsod je bilo veselo in mirno, kot se za te praznike spodobi. Pravoslavno Novo leto je pričakalo največ ljudi v Mariboru pod Pohorjem. Praznovanje je organiziralo Srbsko kulturno društvo Maribor. V Ljubljani je bilo najbolj svečano na praznovanju v gostišču »Portal« ker so v programu sodelovali znani trobentači iz Guče. Ta praznovanja obišče tudi veliko število Slovencev.
Naj vam povem gospod Rajk, da so člani našega Srbskega kulturnega društva Štajerska skupnost iz Maribora lansko leto organizirali 12. večjih prireditev in slikarskih razstav v Radencih, Lendavi, Mariboru in avstrijskem Gradcu. V tem letu predvidevamo še več aktivnosti.
Že od 1. februarja nadaljujemo aktivnosti na povezovanju srbskih in slovenskih občin.
Ne vem če poslušalci Murskega vala vejo, da smo v letih 2017 in 2018 s pomočjo članov magazina »AGRAR« iz Zrenjanina uspeli povezati deset srbskih z desetimi pomurskimi občinami.
Z urednikom revije »Agrar« iz Zrenjanina, Božidarjem Drinićem, sem se pred dvemi leti dogovoril, da narediva nekaj, kar se je marsikomu zdelo nemogoče. Zasukala sva rokave ter se lotila težke, a pozitivne naloge: povezovanje prebivalcev srbskih in slovenskih mest oziroma občin za vzajemno prijateljstvo in sodelovanje pri iskanju možnosti za skupne projekte na področju gospodarstva, kulture ali športa ter za skupni nastop na evropskih tržiščih. Najina ideja predstavlja izjemen primer dobre prakse na področju povezovanja. Pri tem naju je vodila misel o nadaljnjem razvoju medsebojnega sodelovanja ter ohranjanja prijateljskih odnosov med družbenimi, kulturnimi, gospodarskimi in športnimi subjekti, institucijami ter mesti in občinami.
Tako smo doslej že povezali občine: Nova Crnja z Radenci, Čoka z Črenšovci, Novi Kneževac z Beltinci, Kovin s Cankovo, Srbobran z Gradom, Irig z Ormožem, Petrovac s Puconci, Bečej z Mursko Soboto, Žabalj s Tišino in Titel z Odranci. To je naš uspeh, mislim, da vreden omembe rekordov knjige Guinness.
Ogromno pomoč so nam nudili: Robert Grah, predsednik gospodarske zbornice Pomurja, župani teh občin in veliko število gospodarstvenikov iz Pomurja.
Že zdaj se veselim nadaljevanja tega projekta v letošnjem letu.