FOTO:RADE BAKRAČEVIĆ
Gornja Radgona: 30. september – Strokovni posvet o trajnostni gradnji, energetski sanaciji objektov in novih infrastrukturnih projektih, ki bo potekal 11. oktobra 2019 v prostorih Pomurskega sejma, je uvod v priprave na Mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA, ki bo v Gornji Radgoni prihodnje leto od 25. do 28. marca. Strokovni posvet, ki ga skupaj organizirajo DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije d.o.o., Društvo za ceste Ljubljana, DRC – Združenje, Inženirska zbornica Slovenije in Pomurski sejem, bo potekal v terminu praznovanja 50. obletnice Mostu miru in prijateljstva, ki povezuje Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono.
Namen prvega dela posveta je predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov in rešitev, ki omogočajo bistveno podaljšanje njihove življenjske dobe in s tem učinkovito dolgoročno varovanje naravnih virov. Drugi del strokovnega posveta pa je namenjen predstavitvi izzivov v projektih trajnostne in inovativne gradnje ter energijske prenove stavb, s katerimi se srečujejo investitorji in stroka.
V prid organizacije tega pomembnega strokovnega srečanja govorijo dejstva, da se v Sloveniji v naslednjih letih odpirajo veliki infrastrukturni projekti, kot je drugi železniški tir Koper – Divača, tretja cestna razvojna os sever – jug, druga cev karavanškega predora, nadaljevanje obsežne obnove železniškega omrežja, pospešena gradnja stanovanj, investicije v energetske objekte in tudi obsežnejše energetske sanacije objektov. To pa bodo tudi vodilne strokovne teme Mednarodnega sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA od 25. do 28. marca 2020 v Gornji Radgoni.
TRAJNOSTNA GRADNJA INFRASTRUKTURE
Kot je v gradivih za strokovni posvet na temo trajnostne gradnje infrastrukture navedla prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, UL FGG, predsednica strokovnega odbora sejma MEGRA, je grajeno okolje velik porabnik mineralnih surovin in s tem naravnih virov tudi v Sloveniji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih Geološkega zavoda Slovenije je v letu 2017 industrija gradbenega materiala (IGM) porabila 2.803.093 ton mineralnih surovin ali 1,34 t/preb., gradbeništvo pa še dodatno 10.690.284, kar je 5,2 t/preb. Pri gradnji prometne infrastrukture, cest, železnic, letališč; pri urejanju poplavne varnosti; pri gradnji hidroelektrarn in pri drugih delih v grajenem okolju, predstavlja poraba lokalnih naravnih geoloških materialov več kot 95 % količine vseh vgrajenih materialov. Največje količine so vgrajene v zemeljske objekte, sledijo pa cementni betoni in asfalti.
Vendar pa je Slovenija država, ki je bogata z mineralnimi snovmi za gradbeništvo. Poleg tega imajo te surovine tudi odlične lastnosti, ki lahko zagotavljajo dolgo življenjsko dobo infrastrukturnim objektom.
Prav podaljšanje življenjske dobe infrastrukturnih objektov na 3 do 5-krat daljšo življenjsko dobo od tiste, ki jo zagotavljamo z obstoječimi standardi, je najbolj učinkovit način varovanja naravnih virov na področju gradbeništva. Infrastrukturni objekti v Sloveniji so največkrat iz armiranega betona. Zato je pomembno, da poznamo omejitve lokalnih materialov, ki jih uporabljamo za izdelavo betona ter se zavedamo posledic različnih kemijskih reakcij, ki potekajo v strukturi materiala. Ta vidik bo predstavljen v prvem prispevku z naslovom »Podaljšanje življenjske dobe infrastrukturnih objektov iz betona – pasti povezane z lastnostmi lokalnih agregatov«.
Pravilna izbira osnovnih materialov, nadgrajena z optimalno tehnologijo priprave in vgradnje, ter skrbna izbira detajlov so nujno dopolnilo premišljeni projektni rešitvi, ko govorimo o trajnostni infrastrukturi. Naslednja dva prispevka bosta predstavila izvirne rešitve na področju gradnje predorov in mostov za kolesarje in pešce. Najprej bodo predstavljene napredne tehnologije gradnje predorov, ki omogočajo trajnostni razvoj urbanega okolja. Sledi predstavitev projekta novega kolesarskega mostu čez mejno reko Muro v Ceršaku. Most je zasnovan kot viseča leseno-jeklena konstrukcija preko enega razpona dolžine 86.0 m, brez podpor v rečni strugi.
Področje železniške infrastrukture obravnava prispevek o trajnosti zgornjega ustroja železniških prog v Sloveniji. Na železniški infrastrukturi v Sloveniji se srečujemo s pojavom plavajočih pragov, ki ima za posledico močno degradacijo tirne proge. Pojav povzroča relativno slaba kakovost tolčenca tirne grede, kadar ga sestavljajo dolomiti in/ali apnenci. Zato je ustrezna izbira vira tolčenca bistvenega pomena za povečanje življenjske dobe železniških prog v Sloveniji.
Posvet bo zaključil prispevek predstavnikov pomurskega podjetja POMGRAD o projektu razvoja prototipov zabojnikov za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Zahtevana življenjska doba takega zabojnika je 300 do 500 let. Uporabljen pristop je smiselno prenesti (kjer je to možno) na druge infrastrukturne objekte in s tem bistveno podaljšati njihovo življenjsko dobo.
Če povzamemo: namen posveta je predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov. Predstavljene bodo rešitve, ki omogočajo bistveno podaljšanje njihove življenjske dobe in s tem učinkovito dolgoročno varovanje naravnih virov, pa tudi rešitve, ki spodbujajo trajnostno mobilnost.
PROGRAM PRVEGA DELA STROKOVNEGA POSVETA: TRAJNOSTNA GRADNJA INFRASTRUKTURE
09.00 – 09.15
Sprejem in uvodni nagovor Janeza Erjavca, predsednika uprave Pomurskega sejma
09.15 – 09.30
Nagovor predsednice programskega odbora MEGRA 2020, prof. dr. Violete Bokan Bosiljkov, UL FGG
09.30 – 09.50
Podaljšanje življenjske dobe infrastrukturnih objektov iz betona – pasti povezane z lastnostmi lokalnih agregatov, prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, UL FGG, Marjan Marinšek, UL FKKT
09.50 – 10.10
Napredne tehnologije gradnje predorov, prof. dr. Janko Logar, UL FGG
10.10 – 10.40
Odmor za kavo
10.40 – 11.00
Mostovi povezujejo – projekt novega kolesarskega mostu čez mejno reko Muro v Ceršaku,
Rok Mlakar in dr. Viktor Markelj, Ponting, d.d.
11.00 – 11.20
Problematika trajnosti zgornjega ustroja železniških prog v Sloveniji, doc. dr. Mojmir Uranjek in doc. dr. Iztok Peruš, UM FGPA, dr. Stanislav Lenart, ZAG
11.20 – 12.00
Razvoj inovativnega zabojnika za nizko in srednje radioaktivne odpadke, Teja Török, Pomgrad, d. d.
Projekt dijakov Šolskega centra Ravne na Koroškem:
AVTOCESTNA ELEKTRARNA NA TRETJI RAZVOJNI OSI – predstavitev idejne zasnove, Bor Čepin, Gašper Franc Dorič, Radovan Jorgić
Projekt študentov Bautechnikum Wien, Arch. Prof. OStR DI Johann Josef Szedonja
TRAJNOSTNA IN INOVATIVNA GRADNJA TER ENERGIJSKA PRENOVA STAVB
Drugi, popoldanski del strokovnega srečanja v Gornji Radgoni je namenjen predstavitvi izzivov v projektih trajnostne in inovativne gradnje ter energijske prenove stavb, s katerimi se srečujejo investitorji in stroka.
Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, vodja tega dela strokovnega posveta, je ob pripravah nanj opozorila na dejstvo, da je Slovenija v zadnjih letih sprejela odločnejše zaveze za trajnostno gradnjo stavb. Temu v tem obdobju sledi tudi priprava nacionalnih meril za trajnostno gradnjo in vzpostavitev podpornega okolja v obliki znanj, podatkovnih baz in analitičnih orodij, kar je še posebej pomembno za javne naročnike.
Nadalje smo se kot država zavezali k ambicioznim podnebno energetskim ciljem, govorimo celo o razogljičenju stavbnega fonda do leta 2050. Zato moramo naš stavbni fond postopoma energetsko prenoviti. Prenova mora biti intenzivna po obsegu in učinkih, ob sočasnem ohranjanju značilnosti stavbne dediščine. Vsako leto moramo po evropski zakonodaji prenoviti vsaj 3 % stavb v lasti in uporabi države, kar terja tudi pospešen razvoj novih finančnih mehanizmov. Do splošne uveljavitve meril za skoraj nič-energijske stavbe nas loči leto in pol. Po letu 2020 bo taka gradnja obvezna za vse nove naložbe. V tem kratkem obdobju nam ostaja le malo časa za prenos inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visoko energetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte. Številni primeri dobre prakse na področju gradnje trajnostnih, visoko energijsko učinkovitih stavb v Sloveniji pa vendarle dajejo razlog za optimizem.
PROGRAM DRUGEGA DELA STROKOVNEGA POSVETA: TRAJNOSTNA IN INOVATIVNA GRADNJA TER ENERGIJSKA PRENOVA STAVB
13.00 – 13.20
Uvod – Metrika trajnostne gradnje, izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK
13.20 – 13.40
Nagovor pokrovitelja
13.40 – 14.00
Tehnični in stroškovni parametri kakovosti prenove javnih stavb kulturne dediščine, mag. Miha Tomšič, Gradbeni inštitut ZRMK
14.00 – 14.20
Projekti Stanovanjskega sklada RS – trajnostni in razvojni vidik, Sanja Burnazović, Stanovanjski sklad RS
14.20 – 14.50
Odmor za kavo
14.50 – 15.10
Inovativnost pri sNES novogradnjah, dr. Miha Praznik, Gradbeni inštitut ZRMK
15.10 – 15.30
Napredno financiranje energijske prenove javnih stavb, Rajko Leban, Goriška lokalna energetska agencija – GOLEA
15.30
Razprava in zaključek
50 LET MOSTU PRIJATELJSTVA, GORNJA RADGONA 12. 10. 2019
Praznovanje 50. obletnice se bo pričelo na mostu, ki povezuje Gornjo in avstrijsko Radgono v soboto 12. oktobra 2019 ob 10. uri. Prisotne bodo nagovorili Stanislav Rojko, župan Gornje Radgone, Heinrich Schmidlechner, župan Radgone (Bad Radkersburga), Hermann Schützenhöfer, deželni glavar zvezne dežele Štajerske (Land Steiermark) in Dr. Miro Cerar, zunanji minister Republike Slovenije. Slovesnost bodo spremljali glasbeni nastopi iz obeh dežel.
———————————————————————————–
Več informacij:
Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, E: tajnistvo@pomurski-sejem.si, T: 02 5642 100
Evstahij Dermota, DRC, direktor Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije,
E: evstahij.drmota@drc.si, T: 01 430 15 61
Miran Mate, odnosi z javnostmi, E: miran.mate@pomurski-sejem.si, T: 041 263 107
www.pomurski-sejem.si