Predsednik Pahor na vrhu predsednikov držav V4: Slovenija ceni, da je že drugič povabljena kot gostja na V4 in pozdravlja podporo državam sosednje regije Zahodnega Balkana
Praga, 3. 10. 2019
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se na vabilo predsednika Češke republike Miloša Zemana udeležuje vrha držav višegrajske četverice, na katerega je gostitelj poleg članic Slovaške, Češke, Poljske in Madžarske povabil tudi Slovenijo in Srbijo.
Glavna tema srečanja je bila razprava o Zahodnem Balkanu. Namen srečanja je posredovati jasno sporočilo, da države V4 in Slovenija podpirajo politiko odprtih vrat Evropske unije in vključitev držav Zahodnega Balkana v evropske strukture. Srečanje je namenjeno tudi posredovanju izkušenj višegrajskih držav in Slovenije iz lastnega pristopnega procesa Srbiji ter izmenjavi izkušenj na področju reševanja bilateralnih sporov, ki izvirajo iz zgodovinskih okoliščin in so tudi del izkušenj odnosov med državami V4.
Predsednik Pahor je na Vrhu predstavil slovenska stališča do sosednje regije Zahodnega Balkana.
Foto: Uprs
Uvodoma je slovenski predsednik dejal, da Slovenija podpira krepitev Evropske unije in njeno poglabljanje; Slovenija je del Srednje Evrope, ki je naše naravno okolje, želi pa tudi utrjevati svoje mesto v najbolj povezanem delu Evropske unije. Ob tem je predsednik Pahor izpostavil, da je ponosen, ker večina Slovencev verjame v EU, da pa Slovenci od nje tudi veliko pričakujejo ter želijo sodelovati v njenem razvoju. Predsednik se je zahvalil predsedniku Zemanu za vabilo na današnje srečanje in spomnil, da je tokrat že drugič gost zasedanja višegrajske četverice.
Predsednik Pahor je v nastopu na panelu predsednikov pozdravil odločitev četverice, da na današnjem zasedanju sodeluje tudi Srbija. Povedal je, da je Slovenija iskrena podpornica Srbije na njeni evropski poti in tako bo tudi ostalo, kljub temu, da imata državi glede neodvisnosti in diplomatskega priznanja Kosova različni stališči. Ob tem pa je treba imeti pred očmi celovit pogled na širitev EU na Zahodni Balkan in razmišljati tudi na bolj izvirne načine in iskati rešitve ‘out of the box’.
Predsednik republike je dejal, da mora biti temeljno vodilo mirno reševanje sporov, spoštovanje mednarodnega prava in partnerjev ter ravnanje v dobri veri, pri čemer noben akter ne sme biti žrtev teh rešitev. Predsednik Pahor je ponovil oceno in skrb, da bi se, v kolikor bi se širitev EU na Zahodni Balkan zelo upočasnila, lahko povečala možnost za konflikte v regiji. Zato je zelo pomembno, da nova Komisija ohrani širitev na svoji agendi in razume Zahodni Balkan kot celoto – z enako politiko kot doslej ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov kot doslej, je ocenil. Predsednik Pahor je ob tem omenil proces Brdo-Brijuni, skupno pobudo Slovenije in Hrvaške za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU.
Predsednik Pahor je v razpravi izpostavil tudi pomen nadaljevanja dinamike širitve EU. Ob izpolnjenih pogojih na strani kandidatk se mora tudi EU odzvati kredibilno in sprejeti ustrezne odločitve o napredku, je dejal predsednik republike, le tako bodo zahteve in pričakovanja EU do regije sprejete in implementirane z ustrezno odgovornostjo. Tudi kar zadeva naslavljanje preostalih odprtih vprašanj, je predsednik Pahor izpostavil, da mora biti EU sposobna ustrezno ovrednotiti dosežene dogovore in sprejete kompromise.
Predsednik Pahor je zaključil s trditvijo, da so napredek, spoštovanje standardov in posledično stabilnost sosednje regije Zahodnega Balkana v vitalnem interesu vseh.
V okviru srečanja bodo voditelji s simbolno komemoracijo obeležili 30. obletnico demokratičnih sprememb v centralni in vzhodni Evropi v letu 1989.
Po uradnem delu srečanja si bodo voditelji držav ogledali posestvo Lány in se udeležili delovnega kosila, ki ga bo v čast predsednikom priredil češki predsednik Miloš Zeman.