Maribor: 22. junij – Festival, ki odpira in podpira življenje Letošnji Festival Lent ima že drugo leto zapored nekoliko drugačno podobo. S tem ne mislimo zgolj na prilagajanje koronskim ukrepom, ki narekujejo omejeno število obiskovalcev ali zapletajo prehajanje državnih meja, s čimer seveda krojijo festivalsko vsebino. Koronska kriza je namreč prinesla tudi temeljito preizpraševanje o vlogi kulture v časih, ki jih živimo, o pomenu javnih zavodov pri zagotavljanju dostopa do kulture in umetnosti v oteženih razmerah, pa tudi o družbenem pomenu in vlogi Festivala Lent. Temeljna naloga Narodnega doma Maribor kot javnega zavoda s področja kulture je omogočiti dostop do kulture kar najširšemu krogu ljudi. To naše poslanstvo smo uspešno opravljali tudi v času zaostrenih razmer. Tako smo samo v letu 2020 kljub koronskim zapiranjem in omejitvam uspeli izvesti 1466 dogodkov z obiskovalci, tri festivale in zasnovati novo gledališče. Ob tem smo svoje delovanje uspešno prenesli tudi v digitalno okolje: z 48. brezplačnimi popularnimi in klasičnimi koncerti ter lutkovnimi in dramskimi predstavami za otroke, v okviru lastne digitalne platforme Awwwditorij, smo dosegli več kot 285.000 ogledov, gledalce pa našli v kar 25. državah sveta. Tolikšen odziv samo še potrjuje naše trdno prepričanje, da je kultura dobrina, ki mora biti dostopna vsem – torej je javno dobro, ne tržno blago. Koronska kriza je razgalila majavost argumentov vseh tistih, ki trdijo, da morata umetnost in kultura (znati) preživeti na trgu, ter pokazala, kako škodljiva so prizadevanja tistih, ki želijo, da bi kulturo in umetnost obravnavali kot tržne dejavnosti ter tako tudi javne zavode s področja kulture podredili zakonitostim trga. Koronske omejitve so število dovoljenih gledalcev oklestile in tako vse prireditve čez noč naredile nerentabilne, tržno odvisna produkcija se je torej popolnoma sesula. V času najhujše humanitarne krize v samostojni državi, ko bomo šele ugotavljali, kako škodljive in dolgoročne psihološke posledice je pustila pri prebivalstvu, so bili tako javni zavodi edini, ki so s svojim delovanjem ljudem, izčrpanim od krize, ponudili duhovno življenje in s tem tudi prepotrebno duševno podporo.
Kako dragoceno je oboje, potrjuje in vse glasneje poudarja tudi medicinska stroka. Ob tem pa smo bili javni zavodi tudi edini, ki smo kulturnim in umetniškim ustvarjalcem ter vsem, ki delujejo v podpornih poklicih v kulturi, ponudili delo in s tem omogočili preživetje. Tudi Festival Lent je v luči zgoraj opisanega v koronski krizi prevzel drugačno vlogo, še pomembnejšo, kot jo je imel doslej. Prav Festival Lent je med projekti Narodnega doma Maribor namreč tisti, ki med svoje obiskovalce najbolje uspe zajeti tudi ljudi, ki sicer ne obiskujejo kulturnih prireditev. Kopica prizorišč po vsem mestu, brezplačne prireditve, kratki nastopi na mestnih ulicah in trgih so plod premišljenih odločitev ter imajo svoj cilj in namen: kulturo in umetnost čim uspešneje prenesti iz dvoran na ulice in trge, kjer je (tudi povsem mimogrede) dostopna slehernemu Mariborčanu, pa tudi vsem obiskovalcem našega mesta. Mirno lahko torej zapišemo, da gre pri »koronskem« Festivalu Lent 2021 za družbeno odgovornost v najžlahtnejšem pomenu besede.
To so prepoznali tudi naši pokrovitelji, ki so nam tudi letos stopili naproti in omogočili festivalsko dogajanje, kljub temu, da nas bodo še vedno omejevali ukrepi in da obiskovalcev na prireditvah tudi letos še ne bomo šteli v sto tisočicah. Hvaležni smo jim, da so v naših prizadevanjih prepoznali višje cilje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so prepoznali pomembnost družbenega trenutka, v katerem se nahajamo. Skupaj bomo kulturo ohranili živo, Mariborčanom in obiskovalcem pa odprli življenje, kakršnega smo ga v času epidemije tako zelo pogrešali.