Foto: Rade Bakračević

G E N E R A L  M A I S T E R – P O Č I V A J  V  M I R U

Kronološki pregled nastajanja Maistrove grobnice v Mariboru

Maribor, 19. november 2021

Slovenske domoljube je 26. julija 1934 presenetila vest, da je v Uncu nepričakovano ugasnilo življenje generala Rudolfa Maistra. Njegova zadnja pot v Maribor je bila veličastna. Avto z njegovo krsto se je najprej ustavil v Ljubljani, nato v Celju, zvečer pa je prispel v Maribor. V rotovški veži se je od generala poslovilo 10.000 užaloščenih ljudi. Pogrebna slovesnost se je začela 28. julija na Glavnem trgu, kjer se je zbralo 25.000 ljudi. Poklonili so se narodnemu junaku, ki je rešil Maribor pred nemško okupacijo. Takega pogreba Maribor ni dočakal, ne prej in ne kasneje. Maistrovo krsto so na topovski lafeti pripeljali na pobreško pokopališče in jo položili v eno izmed običajnih skromnih grobnic. Nenadna generalova smrt je mestno oblast presenetila do te mere, da ni utegnila pravočasno pripraviti nove grobnice, ki bi odražala Maistrovo veličino. Je pa bila izrečena obljuba, da se bo to kmalu zgodilo. Žal, ostalo je le pri obljubi.

Kmalu zatem sta se Maistrova sinova Hrvoj in Borut odločila, da bosta sama uredila očetu – generalu dostojno zadnje prebivališče. Obiskala sta arhitekturno delavnico Jožeta Plečnika in leta 1934 naročila prvi načrt Maistrovega nagrobnika. Ta bi naj stal na pobreškem pokopališču. Načrt ni bil uresničen. Pravi vzrok za to pa žal ni znan. Arhitekt Plečnik je leta 1938 pripravil nov načrt, oziroma drugo različico Maistrove grobnice. Zasnoval je grobnico, ki bi bila pogreznjena v zemljo in obdana s tako imenovanim trdnjavskim obzidjem. Vse kaže, da se je Plečnik zgledoval po rimskem načinu pokopa. Tudi ta ideja je ostala le na papirju. Priprave na drugo svetovno vojno so dokončno zaustavile željo Maistrovih sinov po novi grobnici.

Po končani vojni in v obdobju izgradnje socialistične države ni bilo časa in volje, da bi osvoboditelju Maribora uredili dostojen grob. Maister je bil zamolčan in izbrisan iz kolektivnega spomina. Tudi njegova sinova sta vsaj delno delila njegovo usodo. Kljub neugodni politični atmosferi v Mariboru, sta sinova 28. junija 1979 podpisala pogodbo (glej prilogo) za izdelavo nove grobnice. V kamnolomu Josipdol sta naročila ves potrebni material, ga plačala in deponirala v Gradisovem skladišču na Studencih. Borut Maister je namreč bil direktor Gradbenega podjetja Gradis. Ko sta imela načrt za grobnico in ves potrebni material, sta začela iskati lokacijo za njeno postavitev; najprej na pobreškem pokopališču, nato pa na nastajajočem novem pokopališču na Dobravi. Potrebnega soglasja nista dobila, podobno kot v predhodnih poskusih. Ta zgodba se je s smrtjo obeh Maistrovih sinov končala, material za grobnico pa je izginil neznano kam.

Ob 100-letnici bojev za severno mejo leta 2018 je znani Mariborčan, galerist in založnik, Primož Premzl dal pobudo za uresničitev Plečnikovega načrta za postavitev Maistrove grobnice. Predlagal je skrbno izbran prostor na novem pokopališču na Dobravi. Prepričan sem, da je bila njegova pobuda iskrena, domoljubno naravnana in za nekatere posameznike v celoti sprejemljiva. Imela pa je vrsto nasprotnikov, tako spomeniške stroke, urbanistov, krajinarjev, politikov in predstavnikov veteranskih organizacij. Tudi v tem primeru so prevladovale različne ideološke interpretacije, ki so v celoti zavrnile Premzlovo pobudo. Žal je bila ta resnično premalo transparentna, s pomanjkljivimi argumenti in brez izdelane finančne konstrukcije. Tedanji župan MOM Andrej Fištravec je po »ideološki vojni« skušal strasti umiriti z besedami, da ideja ni dokončno zamrla in da bo nekoč v prihodnosti naša družba sposobna stopiti skupaj in velike ljudi postaviti tja, kamor si zaslužijo. Na tiskovni konferenci veteranskih organizacij 17. maja 2018 je bila sprejeta skupna izjava »Končajmo javne polemike o grobnici in se zavzemimo za dostojen zgodovinski spomin«.

Skupno izjavo je posebej podprla tudi Zveza društev general Maister.

Temu priporočilu je sledilo Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor, ki ima v svojem logotipu pripisano geslo Društvo, ki brani slovenski ponos. Z vso odgovornostjo se je društvo odločilo, da vzame vajeti v svoje roke in pripravi sprejemljiv projekt za dokončno ureditev obstoječe Maistrove grobnice. K sodelovanju smo pritegnili Maistrovega vnuka Boruta, nato pa še krovno organizacijo Zvezo društev general Maister, kiparja Viktorja Gojkoviča, arhitekta Iva Goropevška in kamnoseka Petra Kimovca. V kratkem času nam je uspelo pridobiti kulturno-varstveno soglasje in mnenje Pogrebnega podjetja Maribor. Spomeniška služba je v svojem soglasju med drugim zapisala: »Trenutno stanje grobnice tako arhitekturno kot likovno ne izraža pomena osebnosti, ki je v njej pokopana. Prav zato bi kakovostna ureditev grobnice pomenila nadgradnjo same pojavnosti.«

Arhitekt Ivo Goropevšek je izdelal  načrt nadgradnje grobnice in dodal dve maketi. Kipar Viktor Gojkovič se je lotil modeliranja medaljona z generalovim portretom, zaradi zdravstvenih razlogov pa dela ni mogel zaključiti. Nastala je časovna stiska, iz katere nas je rešil akademski kipar Marjan Drev, ki je med drugim tudi avtor Slomškovega spomenika pred mariborsko stolnico. Umetnik je pravočasno izdelal negativ medaljona in ga predal v odlivanje livarju umetnin Borutu Kamšku v Komendi. Kamnosek Peter Kimovec je s svojo ekipo opravil zahtevno delo, saj je bilo potrebno striktno upoštevati navodila arhitekta in želje lastnika grobnice Boruta Maistra. S strokovnega vidika je bil projekt pripravljen za realizacijo.

Manjkalo pa je najpomembnejše – finančna konstrukcija. To zahtevno nalogo je prevzela Zveza društev general Maister (ZDGM). Pripravila je razrez potrebnih sredstev in kot financerje predlagala ZDGM, Ministrstvo za obrambo, družino Maister, Domovinsko društvo generala Rudolfa  Maistra Maribor in Mestno občino Maribor. Pri slednji se je v začetku  zataknilo, saj ni našla pravne podlage (glej prilogo) za sofinanciranje družinske grobnice. Vendar pa je, zavedajoč se moralnega in materialnega dolga do družine Maister, predvsem pa do pokojnega generala, brez katerega danes ne bi živeli v našem lepem slovenskem Mariboru, MOM našla ustrezno rešitev in zagotovila svoj delež sredstev.

Poročilo zaključujem z zahvalo vsem, ki so sodelovali v opisanem projektu. Opravili smo častno domoljubno nalogo, ki bo pomagala izbrisati črni madež, ki se je vse predolgo zadrževal na Maistrovi grobnici. Ko bomo stali pred urejenim Maistrovim grobom, bomo v mislih podoživljali zgodbo človeka, ki je svoje življenje, kljub različnim težavam, podredil interesu slovenskega naroda.

Poročilo pripravil:

Aleš Arih, predsednik DDGRM Maribor in odgovorna oseba za izvedbo projekta

Maribor, november 2021

Poročilo kiparskega dela

Okrogli reljefni portret Rudolfa Maistra je izdelan na osnovi ene od znanih fotografij, ki kot taka prvič služi kiparskemu namenu. Modelacija je realistična s poudarkom na plastičnosti in kiparskemu volumnu. Forma je stroga, reprezentativna, brez dekorativnih dodatkov. Reljef s premerom 36 cm je umeščen v osrednji del večje bronaste plošče dimenzij 171 x 108 cm. Nad reljefom se nahaja napis v dveh vrstah: V prvi GENERAL (višina črk 5,5 cm), v drugi  RUDOLF MAISTER (višina črk 8 cm), pod portretom letnici rojstva in smrti 1974 – 1934 (višina 4 cm). Tipografski izbor črk je nestandarden. Črke z imenom Bold so odebeljena različica klasičnih rimskih tisakanih črk Trajan. Tehnično izvedbo je omogočila nova metoda 3-D oblikovanja in ulivanja v livarskem pesku. Vse mere bronastega dela kot tudi po celoti so usklajene z znanim numerološkim (in dandanes že tudi matematičnim) principom seštevanja prečnih vsot, ki dajejo končno številko 9.

Dr. Marjan Drev, akad. kipar