Martinovo v SeneCuri (DOSOR-ju) v Radencih

“Je angel  gospodov oznanil Martina

in on je zdaj prišel nam vino krstit.

Čaščena si Martina, še bolj pa Martin,

ko 11. november pride, je v kleti nemir…”

To je bil uvod v Martinovo v SeneCuri (DOSOR-ju) v Radencih ta petek, 11. novembra, ko so se zbrali v domski knjižnici stanovalke in stanovalci doma. Obiskali so jih namreč pevci “Fantje z vasi” in z njimi je prišel tudi Martin.

Ta je opravil svoje delo kar uspešno, saj mu je v pomoč bila pomočnica, ki je zaupala in za sigurno ponovila svoje zaupanje (Sandra Kokol), da bo v prihodnje spoštovala vse zaupane skrivnosti Martina (Bojan Šulek). 

Najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinom in vinsko kulturo, je martinovanje. Praznujemo ga 11. novembra in še ves teden ali celo dva. Korenine tega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih je sveti Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami. Zdel se je

najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa. Veselje, ko iz mošta nastane pravo vino, je v Sloveniji neprimerljivo s katerim koli drugim praznikom.

Skoraj vsak sedmi Slovenec je namreč vinogradnik.

To so potrdili “Fantje z vasi”, ki jih pozdravila direktorica doma, Jasmina Drobec. Fantje so v treh letih svojega obstoja “prevandrali” 12 tisoč kilometrov, slišalo pa jih je 5000 poslušalcev. Vodi jih Tone Levček, poleg njega pa pojo: Janez Mraz,

Janez GobecSlavko Živčnjak in Franc Turnšek. Enako prisrčen sprejem in zahvalo s ploskanjem so doživeli v knjižnici doma SeneCura.

Vinogradniško in vinarsko kulturo Slovenije predstavljajo tri vinogradniške dežele s 14 vinorodnimi okoliši. Prva pisna pričevanja o vinogradništvu na ozemlju današnje Slovenije segajo v 3. stoletje pr. n. št. Od takrat se tukaj prideluje veliko izvrstnega vina. Nekateri slovenski vinarji osvajajo najbolj ugledne nagrade in priznanja na svetovnih ocenjevanjih. Posebnost slovenskega vinogradništva in vinarstva so tudi nekatere izvirne sorte grozdja in vin. Med njimi sta prava posebneža kraški teran in dolenjski cviček, poleg njiju še zelen, pinela, grganja, klarnica in druge.

Ta oblika praznovanja, martinovega, je bila prisotna v vseh treh vinogradniških deželah Slovenije in njenih 14 vinorodnihokoliših.

Filip Matko Ficko

Foto: Sandra Kokol