Grb Republike Slovenije

Oblika in barvna slika grba

Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb je oblikovan po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Avtor grba je akademski kipar Marko Pogačnik. Po levi in desni strani ima grb rdečo obrobo tako, da se v njem pojavljajo vse tri barve s slovenske tribarvnice: bela, modra, rdeča-bela je gora, modri pa sta valovnici. S pomočjo zlate barve treh zvezd je ohranjen tudi spomin na zlato barvo v zgodovinski zastavi dežele Kranjske, ki velja za predhodnico tribarvnice.

Idejna zasnova grba

Ideja slovenskega grba ima svoj izvor v spoznanjih o Sloveniji kot makro-krajinski celoti. Ob tem se je avtor grba oprl na delo dveh za slovensko identiteto pomembnih umetnikov Franceta Prešerna in Jožeta Plečnika.  1 Pesnik France Prešern, ki velja za enega od tvorcev moderne slovenske bitnosti je v prvi polovici 19. stoletja spesnil svoje temeljno delo Krst pri Savici, v katerem se dotika vprašanja slovenske identitete v kontekstu pokristjanjevanja. Pesnitev se začne z uvodno sliko, v kateri pesnik predstavi Triglav, pod njim gladino jezera in nad njim zlato svetlobo. Takšen razpored je enak razporedu podobnih elementov, ki jih danes vsebuje slovenski grb.  2 Arhitekt Jože Plečnik je leta 1934 oblikoval steber device Marije, ki danes stoji pred cerkvijo na Bledu. Na hrbtu Marijinega plašča je izklesan grb Slovenije, ki ne upošteva takratnega (jugoslovanskega) državnega grba, ampak kaže Triglav s šesterokrako zvezdo nad njim.   Geometrijska kompozicija grba   Slovenski grb je oblikovan na osnovi natančne geometrijske kompozicije, katere temelj predstavljata dva enakokraka trikotnika: ”  “trikotnik nebes” in ”  “trikotnik zemlje”.   Ta dva trikotnika se z vrhovoma stikata v središču spodnje od zvezd. “Zemeljski” del grba je znotraj polariziran; ” en pol predstavlja vijuganje obeh valovnic,
” drug pol pa Triglav, ki je sestavljen iz treh enakokrakih trikotnikov.
Ti skupaj sestavljajo že omenjeni trikotnik zemlje.

Zastava Republike Slovenije

Zgodovina zastave

Slovenska narodna zastava se je prvič uveljavila leta 1848, v času “narodnega preporoda”, ko so Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske-le-ta je bila v tistem času “pojem in srce” Slovenstva za celoten slovenski prostor. Zastave v belo-modro-rdeči barvni kombinaciji (prvotno je imel kranjski grb iz leta 1463 namesto bele barve zlato barvo) so takrat spontano osvojile srca Slovencev in zavihrale po vsej deželi.   Pred tem je že leta 1836 avstrijski cesar Ferdinand I. določil oziroma priznal navedene barve kot barve kranjske dežele, leta 1848 pa je to barvno kombinacijo uradno potrdilo tudi avstrijsko notranje ministrstvo. Od takrat dalje se je belo-modro-rdeča trobojnica kot simbol Slovenstva vedno močneje uveljavljala v slovenski kulturni oziroma narodni zavesti.   Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila slovenska skupščina s sprejetjem amandmaja C (100) k ustavi iz leta 1974 ter z njo v času tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro zastavo. Tako je Slovenija v novo obdobje vstopila tudi z novimi simboli (grb, zastava, himna), ki odražajo njeno nacionalno identiteto.   Barve slovenske zastave   Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava, ki nosi v levem zgornjem delu slovenski grb. Barve zastave, ki se vrstijo po navedenem vrstnem redu zavzemajo vsaka po tretjino širine zastave.

Himna Republike Slovenije

Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak,
prost bo vsak,
ne vrag,
le sosed bo mejak!

Besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna (1800-1849) “Zdravljica”. Melodija je iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880-1965).

 Domov