Anton Vratuša – foto: Lapajne Zaplatil
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v petek 20. februarja v poklon častnemu članu Ustanove in častnemu občanu Mestne občine Murska Sobota, akademiku Antonu Vratuši, posvetila spominski dan Ustanove. Na slovesnosti z naslovom Beseda in zven, ki je potekala v Dvorani Duše Škof v murskosoboškem gradu, je bila predstavljena Vratuševa monografija.
Dan spomina, spodbude in navdiha
Zbrane je najprej nagovoril predsednik Ustanove, Marjan Šiftar, ki je poudaril, da je to dan spomina, spodbude in navdiha. Je pa tudi posebna priložnost, da se spomnimo na prehojeno pot Ustanove , »ki je bila od začetka in dolgo, do poletja 2017, še kako povezana s častnim članom, aktivnim in nepozabnim sodelavcem in prijateljem, tovarišem Vranom, da se spomnimo njegovih pobud, akcij, projektov, njegovih preudarnih misli, njegovih opozoril, njegove etične pokončne intelektualne in etične drže in še kako aktualnih njegovih sporočil tudi danes«. Ob letošnji 85. obletnici upora proti okupatorjem in ustanovitve OF je spomnil na besede Vratuša, da vrednote NOB niso prazne parole, ampak humanistični odnos do življenja. Vratuša je razumel, spoštoval in živel tovarištvo in skupnostno življenje v njunem najžlahtnejšem pomenu, z vizijo, da je boljši svet možen, da je humanizem njegova podstat in solidarnost uresničljiva, z razumevanjem kulture dialoga v najboljši “volterovski” maniri in etičnim poslanstvom intelektualca, pa tudi z razmejevanja iskrenega in dejavnega domoljubja od njegove zlorabe.
Poudaril je, da z letošnjim spominskim dnevom Ustanova vstopa v 30. leto delovanja. V soboškem gradu, v baročni dvorani muzeja, je bil julija 1996 ustanovni zbor ustanoviteljev Ustanove na katerem so bili postavljeni temelji Ustanove, za kar sta še posebej zaslužna velika prijatelja in sodelavca, Vanek Šiftar in Anton Vratuša.
Zaključil je, da verjame, da je Prekmurje zaradi svoje zgodovinske in aktualne dejavne religiozne, duhovne in nacionalne pluralnosti posebna dragocenost slovenske države ter živa skupnost mnogih prepletenih različnosti ob spoštovanju in razumevanju razlik, korenin in zgodovinskih dejstev.
»Slovenci imamo marsikaj za povedati a žal prepogosto molčimo«
Slavnostni govornik prireditev je bil akademik Jože Pirjevec, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. V svojem nagovoru je povedal, da je bil Vratuša njegov mentor in dober prijatelj. Bil je človek velikega talenta in srca, kozmopolit in hkrati močno vezan na Prekmurje. V intervjuju z njim se ga je dotaknil čustveni naboj s katerim je pripovedoval o otroštvu v Dolnjih Slavečih. Hotel se je naučiti jezike in se tega lotil kot samouk. Odskočna deska za njegovo politično in diplomatsko kariero je bila italijanščina. Po osvoboditvi je postal ambasador osvobodilne fronte v Milanu, ko je prevzel ilegalno ime profesor Urban. Narodna viža »sem ribič Urban, po celem svetu
znan«, po kateri si je nadel ime, je nosila tudi napoved njegove usode. Kot izvedenec za Italijo se je po vojni znašel v vrhu jugoslovanske politike.
Pirjevec je izpostavil, s kakšno ljubeznijo je Vratuša pripovedoval o nastanku vrta, povezanem s tragedijo matere, ki je v spomin na padla sinova, ki sta ostala brez groba, posadila vrbi žalujki. Današnji vrt na Petanjcih vidi kot simbol oproščanja, miru in sožitja ter kot kraj blagostanja, oddiha in ustvarjalnosti. Danes je eden pomembnih pokazateljev, kaj naj bi bila cela Slovenija: kraj notranjega miru, urejenega in pravičnega socialnega sistema ter mednarodnega dialoga. »Če si majhen, moraš govoriti, da te opazijo, če seveda imaš kaj za povedati,« je povedal Pirjevec in dodal, da glede na zgodovinsko izkušnjo, imamo Slovenci marsikaj povedati a žal prepogosto molčimo. Letošnja 85. obletnica OF in 35. obletnica države – oba zgodovinska dogodka govorita o ponosu in zrelosti naše države. Postavili smo se robu tujim hordam, ki so nas želele zasužnjiti, leta 1991 pa uprli jugoslovanski ljudski armadi. Obakrat smo zmagali. V zadnjih treh desetletjih se po mnenju slavnostnega govornika tudi Zahod ni boljše izkazal. Evropska unija je v globoki eksistencialni in gospodarski krizi. Živimo v času, ko tradicionalna pravila igre v medna narodnem političnem življenju ne veljajo več. »Treba bo najti nova ravnovesja in pravila. Bo v tem nelahkem podvigu znala Slovenija sodelovati? Razen priznanja Palestine se doslej ni posebej izpostavila. Odkriti moramo znova pogum, ki smo ga iskali, z našim narodno osvobodilnim in osamosvojitvenim bojem, če hočemo ustvariti v naši domovini tisto drž, ki naj bo odraz vrta na Petanjcih in njegovih vrednot,« je zaključil Pirjevec.
Slovesni zaključek Vratuševega leta
S slovesnostjo je Ustanova zaokrožila lansko Vratuševo leto, ki se je pričelo s simpozijem o njegovem življenju in delu v februarju v minulem letu, proti koncu leta pa počastili trajni spomin nanj s spominsko ploščo na njegovi domačiji v Dolnjih Slavečih. Z njo se je tudi simbolno sklenila velika zgodba dobrega prekmurskega človeka velikega duha in toplega srca, ki se je vrnil na simbolen način na začetek svoje ne vedno prijetne “velike bele ceste”.
Vartuševo monografijo, ki jo je uredil Marko Jesenšek, je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Na 268 straneh obravnava različne tematike povezane z akademikom, ki je bil neomajno zvest življenjskim in delovnim vrednotam ter idealom, ki so mu jih določale slovenske in prekmurske korenine
Monografija o Vratuši je dostopna tudi na linku: https://www.sazu.si/uploads/files/pdfupload/Knjiga/Vratuseva/Vratu%C5%A1eva%20monog rafija_mali.pdf
Obletnica Ustanove v okviru premisleka o naši zgodovini
Ustanova bo okroglo, 30. obletnico obeležila na različne načine: z dokumentarnim filmom, ki nastaja v sodelovanju z RTV Slovenija, jubilejnim zbornikom in stalno reprezentativno razstavo, osveženim dolgoročnim razvojem Vrta spominov in tovarištva, osrednjo svečano akademijo in še čim.
»Obletnico bomo umeščali v okvir premisleka o naši zgodovini, o slovenskem uporništvu, loku zgodovinskih dogajanj od dogajanj v 19. stoletju do današnjih dni, v okvir zgodovinsko povezanih obletnic, ki smo se jih še posebej spominjali – tudi v Vrtu in Ustanovi, v minulem letu in obletnic, ki jih bomo obeleževali v tem letu – 85. obletnico začetka upora in ustanovitve OF ter 35. obletnico osamosvojitve,« je povedal predsednik Ustanove, Marjan Šiftar.
Izseke iz monografije je nas slovesnosti brala Teja Rituper iz Gledališke šola ZKTŠ Murska Sobota in dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, na cimbalah pa je nastopil Andi Sobočan. Prireditev je povezoval Beno Langner.
Posnetek slovesnosti: https://youtu.be/jbycI0y8fzY (TV Idea)
Besedilo: Ksenija Glažar
Fotografije: TV Idea.
