Glazerjevo listino za trilogijo Vodnjaki dobi pisatelj Avgust Demšar. 

V svojem desetem, enajstem in dvanajstem romanu Avgust Demšar opisuje megleni Maribor,  Ptujsko Goro, Slovensko Bistrico in namišljeno pohorsko vas Vodnjaki s subtilnim občutkom  za prostor. S pisanjem doseže, da po ulicah ne krožijo samo morilci, pač pa tudi pristen duh  kraja, ki zaživi pred nami – večkrat tudi z dobro mero družbene kritike, ki za žanr kriminalk ni  samoumevna, je pa značilna za literarno ustvarjanje Avgusta Demšarja. 

Njegovo pisanje odlikujejo tudi natančna analiza medčloveških odnosov, spretno zasnovano  razmerje med kriminalno akcijo in usodami likov ter zlasti mojstrstvo pri enakomernem  vključevanju številnih likov, ki imajo svoja življenja in niso samo kopija drug drugega. 

Avgust Demšar se je prvič predstavil kot avtor kriminalk leta 2007. Že s prvim romanom je  opozoril, da se žanrskemu romanu na Slovenskem obetajo boljši časi. Čeprav je dosledno  pisal kriminalke in je to v intervjujih rad ponavljal, je s svojimi romanesknimi teksti žanr  kriminalke predrugačil, izboljšal. 

To dokazuje tudi pisateljev roman Cerkev, objavljen kot prvi del trilogije leta 2020. Dve leti  pozneje je Avgust Demšar objavil drugi del trilogije Tajkun in letos njen sklepni del, roman  Estonia. 

Pretanjena psihologija likov v njem prispeva k etični razsežnosti romana: stari znanci iz  prejšnjih romanov v romanu Estonia nadaljujejo svoje življenjske poti, hkrati pa postajajo zanimivi tudi kot estetski fenomeni. Posebno psihološko prepričljivost je pisatelj razvil tudi ob  portretiranju mladega para in slikanju dinamike njunega skupnega življenja. Čeprav beremo  kriminalko, beremo tudi sugestivno psihološko študijo mladih ljudi, soočenih z dvomi, strahom  in nezaupanjem. 

Trilogija Vodnjaki ni le obrtniško na visokem nivoju, pač pa v svoj osnovni ustroj na umetniško  in domoznansko prepričljiv način vključuje večdimenzionalnost Maribora. 

Avgust Demšar je sicer docent za likovno didaktiko na Oddelku za predšolsko vzgojo  Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.

Glazerjevo listino za koncertne nastope v zadnjih dveh letih dobi violinistka Oksana  Pečeny. 

Odlikujejo jo brezhibna tehnika, zrela muzikalnost in virtuoznost. Njen koncertni repertoar je  raznolik, solistični nastopi in sodelovanja z orkestri pa so izvedeni na najvišji umetniški ravni. 

Med njenimi koncertnimi vrhunci v zadnjem času so: 

– nastopi v avstrijskem Lafnitzu (recital s pianistom Pavlom Kachnovim in sopranistko Nino  Dominko, recital s kitaristom Hugom Gonzalesom Zurito in nastop v okviru gostujočega  orkestra SNG Maribor na odprtem odru, kjer je pod taktirko maestra Simona Krečiča  nastopila kot solistka in ob spremljavi orkestra izvedla štiri virtuozne skladbe, in sicer  Sarasatejevo Introdukcijo in Tarantello, Cavatino Joachima Raffa, Čardaš Vittorija Montija  in Beneški karneval Niccola Paganinija); 

– koncert komorne glasbe v okviru cikla Carpe Artem (na katerem je nastopila s še dvema  mednarodno uveljavljenima glasbenikoma, violončelistom Jako Stadlerjem in klarinetistom  Laszlom Kutijem); 

– dva koncerta za mir v mariborski dvorani Union (prvi klavirski koncert P. I. Čajkovskega v  b-molu in Beethovnova 9. simfonija); 

– koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor v Cankarjevem domu; – nastop z mednarodnim vrhunskim triom v Kulturnem domu v Novi Gorici (s klarinetistom  Laszlom Kutijem in pianistko Akemi Murakami so izvedli Razigranost za klarinet, violino in  klavir J. Goloba, Trio za klarinet, violino in klavir A. Hačaturjana, Oksana Pečeny pa je med  drugim izvedla tudi Scherzo za violino in klavir v c-molu J. Brahmsa);  

– koncert Simfoničnega cikla v Veliki dvorani SNG Maribor, kjer je Pečeny izvedla Koncert  za violino in orkester v D duru (op. 77) Johannesa Brahmsa. To Brahmsovo delo velja po  obsegu in po virtuoznosti violinskega parta za enega najzahtevnejših violinskih koncertov  nasploh. 

Po oceni strokovne komisije je privilegij imeti v mestu tako kvalitetno, tehnično popolno in  umetniško prepričljivo glasbenico, kot je koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG  Maribor Oksana Pečeny.

Glazerjevo listino za filmske vloge v zadnjih dveh letih dobi igralec Jurij Drevenšek.  

Nabor njegovih vlog v slovenskih in mednarodnih avdiovizualnih delih je raznolik, njegova  igra pa je prepričljiva in na vrhunski ravni. 

Na področju avdiovizualnega in sodobnega medijskega ustvarjanja Jurij Drevenšek izkazuje  izjemno nadarjenost in tenkočutnost, njegovo delo pa ves čas ohranja visoko raven  kakovosti, ki dviguje kvaliteto umetniških del, v katerih nastopa.  

V zadnjem času je Drevenšek to potrdil z vlogami v filmih Tartinijev ključ (2024), Skok v  prihodnost (2024), v nemškem kratkem filmu Skin on Skin (2024), v veliki mednarodni  produkciji Mojster in Margareta (2024), v filmih Varuhi formule (2023), Poslednji heroj (2023),  Pero (2023), Zbudi me (2022) ter v odlično ocenjeni televizijski seriji v nemškem prostoru  Sodnik (2022). 

Jurij Drevenšek je eden ključnih ustvarjalcev svoje generacije in kulturni ambasador.  Dokazuje, da se odlično znajde v različnih zgodbah in žanrih. V vseh vlogah, tudi v stranskih,  kaže igralsko širino, nobene vloge ne odigra klišejsko, v komičnih likih pa se izkazuje z  inovativnim humorjem. 

Zato ne preseneča, da je s talentom in z znanjem prebil meje domačega okolja. Poleg  angažmaja pri slovenskih produkcijah je sodeloval tudi pri projektih na Švedskem, v Nemčiji,  Avstriji, Srbiji, Rusiji ter Združenih državah Amerike. 

V zadnjih dveh letih se je Drevenšek uspešno znašel v različnih formah in žanrih, delal v  mnogoterih okoliščinah in v tujih jezikih ter vsakič z novimi sodelavci, s čimer dokazuje, da je  sposoben drznih kreativnih rešitev, spodbudnega sodelovanja in visoke strokovne drže. Leta  2022 je dokazal, da se odlično znajde tudi v voditeljsko-moderatorski vlogi, ko je po petih  letih še zadnjič vodil prireditev Bob leta časopisa Večer, za katerega je pisal tudi družbeno  angažirane kolumne. 

Univerzitetni diplomirani igralec Jurij Drevenšek je prejemnik mnogih domačih in  mednarodnih igralskih nagrad, od leta 2018 deluje kot avtonomni in neodvisni delavec na  področju kulture.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo dobi akademska slikarka in redna profesorica Anka  Krašna 

Slikarstvo Anke Krašna bi lahko na kratko opisali kot izrazit odmev avtoričinega čustvovanja,  ki mu vedno sledi intuitivno. Po vsebini ustvarjalnost Anke Krašne sega od obravnav moči  narave do angažirane družbene kritike, denimo z opozarjanjem na zablode pri določanju  položaja žensk ali delavcev. 

Vsaka otvoritev njene razstave pusti sledi v spominu in napotuje na razmišljanje. Ko je pred  leti v opuščenem objektu tekstilne tovarne v Majšperku razstavila pretresljivo slikarsko  instalacijo z naslovom Slovenski delavci danes, je tla prekrila s portreti delavk in delavcev na  prosojnem papirju v dveh slojih. Na spodnjih podobah so bili protestniki, na zgornjih pa  molčečneži, ki jih je utišal neusmiljeni neoliberalistični režim. Obiskovalci so z zadrego  vstopali v razstavišče, ker je bilo treba s čevlji gaziti po ljudeh. 

Anka Krašna praviloma slike niza v cikluse. Med najbolj značilnimi cikli so Ovce (1987–89),  Oznanjenja (1990–93), Vrtovi (1994–95), Zgodbe (2000–2003), Dnevnik gospodične Blondy (2004), Izgon iz raja (2018), Vedno na voljo (2023). 

Doslej je imela več kot sto samostojnih razstav, sodelovala je na 340 skupinskih razstavah (Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Madžarska, Poljska, Češka, Belgija, Anglija,  Makedonija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Ciper), več kot stokrat se je udeležila likovnih  kolonij in vabljenih rezidenc. 

Je prejemnica mnogih javnih priznanj in nagrad, med njimi so odkupna nagrada Umetnostne  galerije Maribor, nagrada Društva likovnih umetnikov Maribor, Glazerjeva listina, nagrada  Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), nagrada Univerze  v Mariboru za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo in mnoge druge. 

Leta 2020 je bila v Mestni galeriji Ptuj obsežna retrospektivna razstava, ob kateri je izšla  monografija s pregledom njenega celotnega opusa. 

Anka Krašna je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 pri prof.  Gabrijelu Stupici na oddelku za slikarstvo in prof. Francu Kokalju (barvno okno – vitraj).  Podiplomski specialistični študij za slikarstvo je leta 1979 zaključila na isti akademiji v  Ljubljani pri prof. Jožetu Ciuhi in prof. Marjanu Tršarju. 

Od leta 1977 je članica Društva likovnih umetnikov. Kot redna profesorica za slikarsko  oblikovanje je bila do upokojitve leta 2023 zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v  Mariboru. 

Anka Krašna ustvarja v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju. 

V utemeljitvi Glazerjeve nagrade za življenjsko delo Anki Krašna je strokovna komisija  zapisala, da se refleksija vrhunske avtorice kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za  seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so  ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti, ko z izjemnim poznavanjem  likovnega jezika, njegovih pravil in zahtev na področju slikarske umetnosti in likovne  pedagogike ruši tabuje in ko z lastno ikonografsko likovno govorico in z neizprosnim  družbeno kritičnim pogledom ter brez strahu kaže na krivice.

Foto: Marko Pigac