Petanjci, 19. maj 2025
Z zbornikom želijo spomin na izjemno zanimivo obdobje iztrgati pozabi
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Klub prekmurskih študentov sta v četrtek, 15. maja 2025, pripravila v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota 92. Vanekov večer, na katerem so skupaj z avtorji predstavili Zbornik o skupnosti študentov 1968 – 1974.
Zbornik o izjemno zanimivem obdobju je v sozaložništvu z Založbo Univerze v Ljubljani in Beletrino izdalo Kulturno društvo Mariborska literarna družba. V njem so objavljeni prispevki za novejšo zgodovino ter fotografije 93 avtorjev in nekdanjih aktivistov Skupnosti študentov, so izdali zato, da Skupnost študentov in pomembno zgodovinsko obdobje 1968-1974 ne bi utonila v pozabo. Zbornik, ki obsega 736 strani velikega formata, več kot 100 prispevkov, 1600 imen in 120 fotografij so v murskosoboški knjižnici predstavili nekdanji aktivisti skupnosti študentov uredniki in avtorji zbornika: Ciril Baškovič, Andrej Berden, Tomaž Kšela in Marjan Pungartnik.
Zbrane je uvodoma nagovorila predsednica Kluba prekmurskih študentov, Ana Lukač, ki je na kratko predstavila zgodovino kluba in izrazila globoko spoštovanje, vsem, ki so v omenjenih letih tlakovali pot študentskega gibanja ter pozvala, da duh sodelovanja, kritične misli in angažiranja mladine ohranijo tudi v prihodnje.
Avtorji so v pogovoru z Marjanom Šiftarjem, predsednikom uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in Majo Nemec iz Kluba prekmurskih študentov povedali veliko zanimivega iz svojih študentih časov in o Skupnosti študentov. Ta je bila, kot so povedali, »država v državi v najboljšem pomenu besede« ter zagotavljala legalnost in legitimnost študentskemu gibanju, ki ga je s svojim statutom ne samo omogočala, temveč tudi spodbujala. Samonikla Skupnost študentov je v letih 1968 do 1974 temeljila na svobodi pluralizma interesov, organizirano skrbela za izboljšanje položaja študentov in se kritično odzivala na politične in družbene razmere, tudi s protestnimi shodi in demonstracijami. Kljub končni politični zadušitvi je bila ena od prvih znanilk in pomembnih predhodnic kasnejših procesov družbene emancipacije.
Tvorili so jo vsi, ki so bili v letih njenega obstoja, od 1968 do 1974, vpisani na katerikoli fakulteti, akademiji ter visoki ali višji šoli v Sloveniji. Za člansko izkaznico je veljal indeks. Ustanovili so jo študentke in študenti sami, brez kakršnega koli »žegna od zgoraj«, na velikem protestnem shodu v Študentskem naselju v Ljubljani junija 1968 po konceptu, ki so si ga v tedanjih razmerah izmislili sami. Zato je bila v prvi vrsti civilnodružbena in hkrati tudi samonikla sindikalna, samoupravna in politična organizacija študentk in študentov, ki ji ne v tedanjem in ne v sedanjem političnem sistemu ni primere. Njena največja posebnost je bila, da je bila dialoška, idejno, interesno in politično pluralna, saj so bili njeni člani vsi študentje in študentke. Statutarno je bila zasnovana tako, da so imeli v njej »glavno besedo« študentke in
študenti. Preko akcijskih odborov (so lahko delovali in se borili za svoje interese, pravice ali politična stališča samostojno.
Ker je v takratnem času število študentov izjemno povečalo in ker država ni uspela poskrbeti za njihov ustrezen socialni in družbeni status, so študentke in študenti »zadeve vzeli v svoje roke« in se začeli sami boriti za svoj »prostor pod soncem«. Imela je praktično vse: demokratično izvoljeno nepoklicno vodstvo z enoletnim mandatom, svoje predstavnike v organih fakultet, univerze in visokošolskih zavodov, svoje predstavnike v organih oblasti in forumih družbenopolitičnih organizacij, lastne medije (Tribuna, Katedra, Radio Študent, Problemi, Časopis, Študentski dnevnik, fakultetna glasila itd.), lastne posredovalnice študentskega dela (Študentski servis v Ljubljani in Mariboru), lastno zdravstvo (študentske ambulante), študentske pokrajinske klube kot vez s člani in občinami, lastne organizacije za mednarodno izmenjavo študentov, alternativno univerzo, lasten sindikat, lastna športna društva in klube, lastno organizacijo za tehnično kulturo, lastne specializirane kulturne organizacije (ŠKUC, Akademik, Študent itd.), lastno gledališko dejavnost (Pupilija Ferkeverk itd.) ter »lastno kulturno produkcijo« z vrhunskimi umetniškimi stvaritvami na področju literature, arhitekture, likovne ustvarjalnosti, glasbe itd.
Foto: Aleš Cipot/ fotolens.si