
Prejeto
| Borut Ambrožič | ![]() | ||
![]() | |||
Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor (DBPR Štajerske Maribor) in Zveza Slovenska unija pacientov ob Svetovnem dnevu zdrave kože 2025 izpostavljata pomen zaščitnih ukrepov proti soncu.
Od leta 2013 obeležujemo ‘Svetovni dan zdrave kože / World Skin Health Day’.
Izbrani datum 8. julij je pobuda dveh mednarodnih organizacij, Mednarodne lige dermatoloških društev (ILDS) in Mednarodnega dermatološkega združenja (ISD).

Pobuda je kmalu prerasla v globalno ozaveščevalno akcijo katere cilj je ozaveščanje javnosti o pomenu kože za zdravje ljudi.
Letošnja tema – Zdrava koža za vse / Skin health for all!
Koža (integumentum commune) je največji organ,ki varuje vse druge organe v organizmu. Predstavlja 15 odstotkov telesne teže in pri odraslemu človeku površino med 1,5 do 2 kvadratna metra. Sestavljena je iz treh plasti: epidermis (povrhnjica), dermis (usnjica) in hipodermis (podkožje).
Med osnovne funkcije kože prištevamo:
– zaščito pred zunanjimi dejavniki
– uravnavanje telesne temperature
– zaščito pred UV sevanjem
– sinteza vitamina D3
– sprejemanje dražljajev kože
Koža je ves čas izpostavlejna vplivom okolja. Vzdrževanje zdrave kože je zato zelo pomembno za zdravje posameznika.

Pogoste poškodba kože v poletnem času so sončne opekline, ki so posledica izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju (UV sevanje). UV žarki s svojim delovanjem poškodujejo kožne celice, povzročajo opekline, poškodbe oči, začasno slepoto, povečajo toplotno obremenitev in lahko povzročijo kožnega raka.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je 90 odstotkov kožnega raka posledica UV sevanja. Kožni rak je najpogostejši rak v Sloveniji.
Po podatkih Registra raka RS, ki deluje v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana, letno za to obliko raka zboli okoli 4.000 oseb.
Najbolj nevarna oblika kožnega raka je melanom, ki je tudi glavni vzrok smrti zaradi rakavih bolezni kože.
Po podatkih Registra raka RS za to obliko raka v Sloveniji letno zboli okoli 600 oseb, 125 jih umre.
Zvezdana Maurič Vražič, dipl. m. s. spec. klinične dietetike, vodja referenčnih ambulant v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor in predsednica DBPR Štajerske Maribor: “Zaščita pred soncem je izjemnega pomena zato, da kožne poškodbe in spremembe kasneje ne preidejo v kožnega raka. UV sevanje vpliva tudi na prezgodnje staranje kože. Temu se lahko v veliki meri izognemo, če upoštevamo uveljavljene zaščitne ukrepe. Eden od 12 nasvetov Evropskega kodeksa proti raku se glasi ‘Čim manj se izpostavljajte sončnim žarkom’. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne organizacije dela (ILO) je skoraj vsaka tretja smrt zaradi kožnega raka posledica izpostavlejnosti UV sevanju. Vedno znova izpostavljamo pomen preventive.”
Zveza slovenskih društev za boj proti raku je v začetku meseca junija sodelovala v ozaveščevalnem dogodku ‘Varno na soncu’, kjer je z Ministrstvom za zdravje, Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Dermatovenerološko kliniko UKC Ljubljana in Onkološkim inštitutom Ljubljana. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati raziskav o škodljivih posledicah UV sevanja, pomen zgodnjega odkrivanja kožnega raka ter ukrepi za preprečevanja izpostavlejnosti UV sevanju.
Med zaščitnimi ukrepi proti soncu so:
– izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 17. uro
– umik v senco
– uporaba oblačil in pokrival, ki pokrivajo čim več kože (tudi v delovnem okolju na prostem)
– uporaba sončnih očal z UV zaščito
– redno in pravilno nanašanje krem z zaščitnim faktorjem najmanj 30
– neuporaba solarijev
– pitje zadostne količine vode (količina 1,5 – 2 l na dan za odraslega človeka)


