Petanjci, 1. avgust 2025 

»Mogoče je živeti ne samo drug ob drugem, ampak tudi odgovorno drug z drugim« 

Dan pred mednarodnim dnevom spomina na romske žrtve genocida – »Samurdaripen« v drugi  svetovni vojni, je v Murski Soboti potekala spominska slovesnost.  

V noči iz 2. na 3. avgust leta 1944 so nacisti v uničevalnem taborišču Auschwitz-Birkenau kruto  uničili t.i. »Zigeunerlager« in pobili okrog 4.200 Romov in Sintov. Zato je bil 2. avgust že pred  leti razglašen za mednarodni dan spomina na romski holokavst. Tudi letos je osrednja  spominska slovesnost potekala v Murski Soboti in sicer v Pokrajinskem arhivu Maribor, Enota  Prekmurje, kjer so ob tej priložnosti odprli tematsko razstavo o genocidu nad Romi. Številni  pomembni govorniki so osvetlili zgodovino nacističnega genocida na Romi in Sinti, poudarili  pomen svetovnega dneva spomina na ta genocid, ki je še kako aktualen opomin ter pozitivno  stanje v življenju romske skupnosti in sobivanju večine in romske manjšine v Prekmurju, kar  je rezultat že desetletja dolgega skupnega prizadevanja in je zato lahko vzgled in spodbuda tudi  drugim v Sloveniji. 

Genocid nepriznan v vojni in miru 

Zbrane je uvodoma nagovoril mag. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, ki je  povedal, da s slovesnostjo osvetljujejo poglavje zgodovine, ki je še vedno prezrto ter da sta  diskriminacija in sovraštvo do Romov v naši družbi tudi po 80 letih od konca druge svetovne  vojne še vedno prisotna. Poudaril je, da ostaja genocid nepriznan v vojni in miru. Točno število  romskih žrtev genocida sicer ni znano, je pa ocenjeno na 220 do 500 tisoč, po nekaterih  navedbah gre celo za 1,5 milijona žrtve. A kaznovan ni bil, kot pravi Horvat Muc, nihče. Romi  ostajajo še vedno deležni diskriminacije, socialne izključenosti in stereotipov.  

Pozitivna praksa v Prekmurju je rezultat dolgoletnih prizadevanj in spoznanj Marjan Šiftar, predsednik Uprave dr. Šiftarjeve Fundacije, je v svojem nagovoru med drugim  povedal, da je v skladu s temeljnimi ustavnopravnimi postulati naše države romska skupnost  zaščitena z ustavo. Z izvajanjem le te uresničujemo tudi načelo pozitivne diskriminacije, a se  na to prepogosto pozablja, kot tudi na načelo »nič o Romih brez Romov«.  Poudaril je, da se ob dnevu spomina moramo vprašati, kaj se je spremenilo in izboljšalo v  minulem letu. Podal je oceno raziskovalke na Inštitutu za novejšo zgodovino Jane Javornik, da  je, kar »gledamo zadnji dve poletji, grozljiva realnost antiromanizma in gonje proti Romom ki 

dosegata zlovešče razsežnosti«. Številna vprašanja v zvezi z romsko problematiko, od ne  reševanja ali slabega reševanja elementarnih vprašanj za dostojno življenje Romov,  nerazumevanja načela pozitivne diskriminacije v odnosih med manjšino in večino do – tudi  javne, medijske in politične stigmatizacije in diskriminacije, različnih pojavnih oblik  antiromanizma, so še vedno aktualna. »Spomin na romske žrtve genocida je tako vedno  znova, še kako aktualna priložnost za naš kolektivni premislek, za krepitev potrebne kolektivne  zavesti in odgovornosti in premišljena dejanja za urejanje medsebojnih odnosov in skupnega  življenja, za ponotranjenje moralno-etične zapovedi,« je še povedal Šiftar.  

Dotaknil se je tudi zgodovine genocidov in genocidnih politik ter spomnil na delo očeta  slovenske romologije, dr. Vaneka Šiftarja, na njegovo kapitalno delo »Cigani« in na monografijo  mag. Mladena Tancerja »Dr. Vanek Šiftar – slovenski romolog«, saj so njegova razmišljanja,  predlogi, ocene, sporočila in opozorila še kako aktualna tudi danes ter v oporo vsem, ki se  kakorkoli ukvarjajo s vprašanji položaja in življenja Romov v Sloveniji.  

Povedal je še, da integracijo Romov v socialno okolje, v katerem Romi živijo, dostikrat otežujejo  tradicionalni pomisleki, predsodki, nezaupanje in odpori, tudi nestrpnost večine, včasih tudi  nestrpnost romske manjšine. Pod vplivom teh predsodkov in nestrpnosti, ko se stvari politično  segrejejo do vrelišča ni mogoče sprejemati dobrih odločitev, kar dokazuje tudi praksa.  

Opomnil je na primer pozitivne prakse v Prekmurju z dolgo in dobro izkušnjo in tradicijo  integriranja Romov v etnično večinsko slovensko socialno okolje, vključevanje Romov v otroško  varstvo, v izobraževanje, zaposlovanje, v urejanje urbanistične, okoljske in socialne  problematike. A se to, kot pravi Šiftar, ni zgodilo samo po sebi ampak je rezultat dolgoletnih  prizadevanj in spoznanj, na katerih so bila prizadevanja utemeljena. Dodal je, da »če ne bi bilo  ljudi, ki so razumeli to problematiko in ki so hoteli, da se konflikti odpravijo, da se romska  skupnost integrira v večinsko neromsko skupnost, potem tudi Prekmurje ne bi moglo biti dober  primer.« Prekmurska dobra praksa kaže, »da je te probleme mogoče reševati, da je mogoče  najti oblike sožitja, da je možno vzpostaviti dialog in skozi dialog probleme tudi reševati. Da je  mogoče živeti ne samo drug ob drugem, ampak tudi odgovorno drug z drugim, ob spoštovanju  bistvenega pogoja: udejanjanje sožitja različnosti, spoštljivega in ustvarjalnega sobivanja in  sodelovanja vseh ljudi, pri katerem je vsakomur dana pravica, da je in ostane, kar mu je bilo  dano in kar želi biti. In da to omogoča tudi drugim.« 

Tematika zanimiva tudi mladim  

Poleg predstavnikov romske skupnosti Prekmurja in Slovenije so se slovesnosti udeležili še prvi  predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, murskosoboški podžupan Jure Lang, mag. Dejan  Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Danica Polak Gruden,  v.d. direktorica Urada za narodnosti RS, mag. Orhan Galjus, predsednik Evropske romske zveze,  Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB in dr. Marjan Toš,  zgodovinski antropolog ter in mnogi drugi visoki gostje. 

Dejan Židan je med drugim opozoril, da se genocid ni zgodil čez noč in so del njega tudi besede  ter da je pomembno prepoznati nevarna gibanja, ki lahko pripeljejo do ponovitve zgodovine. Danica Polak Gruden je poudarila, da lahko sovraštvo in predsodki uničijo tisto, kar je najbolj  dragoceno, torej človekovo dostojanstvo, varnost in svobodo ter da si kot družba moramo  vedno znova prizadevati za družbo, kjer bo svoboda resnično skupna in kjer nihče ne bo živel v  strahu. Da je tematika zanimiva tudi mlajšim generacijam, dokazuje Živa Horvat, dijakinja  Ekonomske šole Murska Sobota, ki je predstavila svojo raziskovalno nalogo, s katero sta s  kolegico obdelaliživljenje romske skupnosti v Prekmurju in odnos oblasti do romske skupnosti  od leta 1041 do 1955 ter zanjo osvojili drugo mesto na državnem tekmovanju mladih  raziskovalcev.