Prejeto
| Borut Ambrožič |  | ||
| |||
Marijino nebovzetje obeležujemo vsako leto 15. avgusta.
Krščanski praznik so slavili že v apostolskih časih, v obdobju pred 4. st. po Kr.
V Sloveniji je znan tudi kot veliki šmaren, velika maša, velika gospojnica, šmarno.
Marijino vnebovzetje je praznik upanja, ki v ospredje postavlja Jezusovo mater Marijo.
V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko cerkva in kapelic. Tudi v Mariboru jih lahko občudujemo kar nekaj.
V Katoliški cerkvi je to eden največjih krščanskih praznikov, ki je v Sloveniji tesno povezan z romanjem vernikov v katerega od Marijinih romanskih središč.
Eno takih središč je narodno svetišče Marije pomagaj na Brezjah, ki je tudi glavno romarsko središče Slovenije. Cerkev na Brezjah je zidana v novo renesančnem slogu ke dolga 39 m, široka 19 m in visoka 17 m. Tudi notranjost cerkve je renesančna z osrednjo mozaično sliko Sv. Vida, ki je patron cerkve.
Med najbolj znanimi cerkvami in kapelicami, ki so posvečene Mariji na področju Mestne občine Maribor so Frančiškanska cerkev Marije matere usmiljenja s samostanom, Sveta Marija Marija Mati Cerkve,
Frančiškanska cerkev Marije matere usmiljenja s samostanom na Ulici škofa Maksimilijana Držečnika 7 v Mariboru je bila zgrajena na podlagi načrta dunajskega arhitekta Richarda Jordana (1847-1922).
Cerkev je 11. septembra 1906 razglasil za baziliko papež Pij X. Za gradnjo je bila uporabljena opeka
iz opekarne v Košakih, ki je bila sprva v lasti graškega stavbenika Franca Kolariča, leta 1902 pa jo je odkupil Franz Drewuschek, lastnik stavbnega podjetja iz Lajteršperka. Ta je med drugim tudi avtor izvedbenih načrtov za gradnjo palače na Slomškovem trgu (današnji Rektorat). Leta 1935 so z namenom osvetlitve notranjosti cerkve izvedli gradbeni opseg na podlagi načrtov arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1955), gradnjo pa sta vodila arhitekt Max Czeike (1879-1945) in njegov obratovodja Jože Požauko (1908-1995).
Mariborska frančiškanska cerkev je eden najpomembnejših sakralnih spomenikov poznega historizma na Slovenskem.
Župnijska cerkev Svete Marije, Matere Cerkve na Kosovelovi ulici 1a v Mariboru je v sedanji podobi in opremljenosti od leta 1995. Zgrajena je po načrtih arhitekta Boruta Pečenka (1930-1992) in Iva Goropevška.
Gorska cerkev Device Marije v Malečniku, v Mariboru je prva in doslej edina cerkev v Sloveniji, ki ji je papež Frančišek podelil privilegij, dar popolnega odpustka za vse vernike, ki bodo obiskali svetišče Device Marije na Gorci v Malečniku. Letos obeležujemo 532. obletnico prve pisne omembe cerkve na Gorci. Prva pisna omemba cerkve je iz leta 1493, v pergamentni listini, ki se nahaja v graškem arhivu. Cerkev je bila obnovljena med letoma 1860 in 1864, ko je župnijo vodil Marko Glaser (1806-1889).
Minoritska cerkev Marijinega vnebovzetja s samostanom na Vojašniškem trgu 2a v Mariboru ima svoje začetke v 13. stoletju. Danes je del Lutkovnega gledališča Maribor. Nekdanja Minoritska cerkev in samostan kljub spremenjeni funkciji predstavljata pomemben kulturni spomenik, ki je osrednji del Umetniške četrti Minoriti, umetniškega središča.