Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Foto: Rade Bakračević – arhiv “Štajerskih novic”
Ljubljana, Mestni trg, 23. februar 2026, ob 18.00
Spoštovani olimpijke in olimpijci,
dragi navijači,
spoštovani predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije gospod Franjo Bobinac,
dragi trenerji, člani strokovnih štabov, družine, visoki gostje,
dobrodošli doma. Dobrodošli kot zmagovalci. Dobrodošli kot ponos Slovenije.
Na zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Cortini ste znova dokazali, da velikost države ni merilo za
velikost srca, poguma in talenta. Slovenska olimpijska reprezentanca je domov prinesla štiri medalje
– vsaka od njih ima svojo zgodbo, vsaka od njih pa je tudi rezultat let odrekanj, padcev in vztrajnosti.
Foto: Rade Bakračević – arhiv “Štajerske novice”
Spoštovana Nika Prevc,
zlata medalja na mešani ekipni tekmi, srebrna na manjši skakalnici in bronasta na veliki. Celoten
komplet torej, trikrat ste stali na zmagovalnem odru. Trikrat smo z vami stali tudi mi – s ponosom v
očeh. Vem, da si postavljate le najvišje cilje, a to, kar ste dosegli pri komaj 20 letih, je izjemno. Je
navdih generacijam mladih deklet, ki danes sanjajo olimpijske nastope.
Spoštovani Domen Prevc,
olimpijski prvak na veliki skakalnici. Zmagati na največjem odru, ko te gleda ves svet – to zmorejo le
najboljši. Vaš skok, in potem še čakanje na pristanek japonskega tekmovalca, ni bil le športni
dosežek, bil je tudi trenutek, ko je Slovenija za nekaj sekund obstala – in nato skočila v zrak od
navdušenja.
Petja Zdravljice v izteku skakalnice v Predazzu vam v čast ne bom pozabila nikoli. Franjo je nekoč
nastopil tudi na festivalu Slovenska popevka, a mislim, da mu je bilo tokratno petje himne v večji
užitek.
In potem je tu še zlata medalja na mešani ekipni preizkušnji na manjši skakalnici – zmaga, ki ima
posebno težo. Nika Vodan, Anže Lanišek, Nika in Domen Prevc – štirje posamezniki, ena ekipa, eno
srce. Ta dosežek je simbol nečesa še pomembnejšega od rezultata. Je dokaz, da zaupanje,
povezanost in medsebojna podpora ustvarjajo presežke.
Dragi športnice in športniki,
naj danes jasno povem: medalje niso vse, kar šteje. Olimpijske igre so tudi zgodbe o tesnih porazih in
nehvaležnih četrtih mestih, kajne, Tim? O padcih, o razočaranjih in o trenutkih, ko se ne izide po
načrtih. Porazi bolijo – a prav ti oblikujejo značaj, utrjujejo voljo in tlakujejo pot za prihodnje zmage.
Športa ni brez porazov. Prav v tem, kako se po njih pobereš, se skriva resnična veličina športnika.
Zato hvala vsem navijačem, ki to razumete in športnike podpirate tudi takrat, ko solze sreče
zamenjajo solze razočaranja.
Olimpijske medalje imajo poseben sijaj. A še bolj kot žlahtna kovina se lesketajo vrednote, ki jih
odsevajo: vztrajnost, pogum, spoštovanje in predanost. In vi ste ambasadorji teh vrednot.
Hvala, da ste nam v prejšnjih dneh podarili trenutke, ki si jih bomo zapomnili za vse življenje. Hvala
trenerjem, strokovnim ekipam, družinam in navijačem – brez vas teh zgodb ne bi bilo. In hvala, ker
zaradi vas ponosno bije slovensko športno srce.
Srečno do konca sezone in tudi v prihodnje! Ob koncu uradnega dela pa dobitnike olimpijske medalje
čaka tudi simbolično darilo.