Prejeto
| Besedilo in foto: Borut Ambrožič |  | ||
| Za ŠTAJERSKE NOVICE – urednik: Rade Bakračević | |||
Galantofil je izraz, ki se je uveljavil za ljubitelje ene najbolj prepoznavnih spomladanskih rož – zvončka.
Botanični vrt Univerze v Mariboru je 27. februarja 2026 gostil trajnostno-turistični dogodek ZVONČKIJADA 2026, ki so ga prvič izvedli leta 2021.
Udeleženci dogodka so se po vrtu, ki je uradno odprl vrata leta 2002 sprehodili pod mentorstvom Boruta Ambrožiča (Hortikulturno društvo Maribor) in Mete Pivec (Botanični vrt UM).
Tega dne je Hortikulturno društvo Maribor, v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT Maribor), Botaničnim vrtom Univerze v Mariboru in Društvom ljubiteljev Boraničnega vrta UM izvedlo vodenje po Botaničnem vrtu UM.
VSGT Maribor je v triletnem EU projektu ForestWell, ki se je zaključil lansko leto, v vrtu posadila 20 dreves. Projekt izpostavlja pomen gozdnega turizma, gozdnega velnesa in gozdne kulinarike.
Dogodek ZVONČKIJADA v ospredje postavlja pomen zvončkov v slovenskem naravnem okolju in njihov status zaščite. Hortikulturno društvo Maribor ga je prvič izvedli leta 2021 in s tem začelo tradicijo zelenega ozaveščanja.
Navadni mali zvonček (Galantus nivalis) je med zvončki v Sloveniji najbolj razširjen znanilec pomladi.
Glede na geografsko lego in vremenske razmere je njegov časovni razpon cvetenja vse od decembra do marca. Iz čebulice zraste steblo, na vrhu katerega je kimavi snežno beli cvet, po katerem je rastlina tudi poimenovana – zvonček. V notranjosti cveta je značilna zelena lisa v obliki narobe obrnjene črke V. Najbolje uspeva na vlažnih, globokih, humoznih tleh. Rastišča ‘malega zvončka’ so robovi gozdov, gozdne jase, travniki, sadovnjaki, rastišča pod grmovjem.
Poleg navadnega malega zvončka sta v Sloveniji razširjena tudi pomladni veliki zvonček in poletni veliki zvonček. Po višini stebla sta večja od njunega sorodnika in tudi cvetovi obeh vrst imajo zeleno bele konice.
Navadni malo zvonček je v Sloveniji zavarovana rastlinska vrsta. Prepovedano je izkopavali čebulice in semena zvončka, nadzemne dele pa je dovoljeno nabirati za osebno rabo, v omenjenih količinah.