Ljubljana, 14. maja 2026

Spoštovani Zagovornik načela enakosti, Miha Lobnik,
spoštovani predsednik Ustavnega sodišča, dr. Rok Čeferin,
spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, dr. Damjan Orož,
spoštovana nekdanja predsednika Republike Slovenije, Milan Kučan in dr. Danilo Türk,
spoštovana Varuhinja človekovih pravic, dr. Simona Drenik Bavdek,
spoštovana vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše,
spoštovani ministri,
spoštovani vsi zbrani,
v posebno veselje mi je danes z vami praznovati 10. obletnico delovanja tega pomembnega
državnega organa. Deset let je v delovanju institucije obdobje, v katerem se iz ideje izoblikuje praksa,
se iz načela rodi zaveza in se pokaže, ali smo kot družba pripravljeni vrednote, o katerih govorimo,
tudi zares živeti. Načelo enakosti ni le ena izmed pravic, temveč temelj vseh pravic. Brez enakosti
svoboda hitro postane privilegij, dostopen le nekaterim.
Slovenija je bila ena zadnjih držav Evropske unije, ki je ustanovila specializiran organ za varstvo pred
diskriminacijo. Druge države članice so takšne organe imele že od leta 2004 dalje, pri nas pa se je
proces začel šele leta 2016 s sprejetjem Zakona o varstvu pred diskriminacijo in z izvolitvijo prvega
zagovornika načela enakosti – Mihe Lobnika. Postopoma se je vzpostavil organ, ki danes strokovno in
odgovorno opravlja vse naloge, določene z zakonom.
Ljudje tak organ potrebujejo. Na Zagovornika se vsako leto obrne več kot 500 ljudi zaradi svetovanja
ali suma diskriminacije. Ko nekdo zaradi starosti ne dobi zaposlitve, ko invalid ne more dostopati do
storitev, ki so drugim samoumevne, ko otrok zaradi socialnega ozadja nima enakih možnosti pri
izobraževanju – Zagovornik v zadnjem poročilu izpostavlja, da ostajajo izobrazbene razlike med Romi
in večinskim prebivalstvom velike, še posebej v jugovzhodni Sloveniji – ali ko je posameznik zaradi
svoje identitete izključen, se pokažeta razkorak in razpoka med zapisanim pravom in resničnim
življenjem. Prav v teh razpokah že deset let deluje Zagovornik načela enakosti.

Njegovo delo pa presega pomoč posameznikom. Zagovornik opozarja na sistemske nepravilnosti,
vlaga zahteve za presojo ustavnosti, sodeluje v sodnih postopkih ter izobražuje in ozavešča javnost.
Izdana priporočila posegajo v samo jedro družbe – v zakonodajo, javne politike in sisteme, ki
oblikujejo naša življenja. Kako uspešen je zagovornik pri tem, je odvisno od prav vsakega med nami.
Družba je pravična toliko, kolikor so enake možnosti njenih najranljivejših članov.
Delovanje Zagovornika ima tudi konkretne družbene učinke. Večje je zavedanje o dostopnosti za ljudi
z invalidnostmi, bolj jasno razumemo prepoved diskriminatornih vprašanj na zaposlitvenih
razgovorih, izboljšalo se je poznavanje položaja interspolnih in transspolnih oseb, volijo lahko tudi
polnoletni državljani z intelektualnimi oviranostmi, pomembni premiki pa so bili doseženi tudi pri
zagotavljanju pravic žensk in pri dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ko se
tradicionalizem vrača kot odgovor na negotovosti sodobnega sveta, moramo biti posebej pozorni, da
ne zdrsnemo nazaj v družbene vzorce, ki omejujejo svobodo in dostojanstvo. Enakost vseh članov
družbe ni le vprašanje pravičnosti, temveč je tudi vprašanje razvoja.
Spoštovani,
v času, ko se v Evropi in svetu ponovno krepijo glasovi izključevanja, postaja pomen neodvisnih
institucij še toliko večji. Demokracija in človekove pravice niso samoumevne. Po analizi
raziskovalnega inštituta V-Dem so leta 2025 prvič po dvajsetih letih avtokratske države presegle
število demokratičnih držav. Ti podatki nas opominjajo, da je človekovo dostojanstvo, za katero si
prizadevamo, krhka dobrina, kadar prevladajo logike moči, izključevanja in neenakega vrednotenja
človeškega življenja.
Prav zato moramo posebej varovati institucije, ki nastavljajo ogledalo oblasti in družbi.
Zagovornik načela enakosti – tako kot sicer tudi Informacijski pooblaščenec in Komisija za
preprečevanje korupcije – potrebuje avtonomijo, stabilno financiranje in zaupanje javnosti. Tudi
najnovejši evropski direktivi o standardih za organe za enakost, ki ju žal Slovenija do sedaj še ni
implementirala, od držav zahtevata, da sprejmejo posebne in konkretne ukrepe za zagotavljanje
neodvisnosti organov za enakost ter njihove učinkovitosti v boju proti diskriminaciji in spodbujanju
enakosti.
Po dveh mandatih je Miha Lobnik z ekipo zgradil organ, ki se po strokovnosti lahko primerja z veliko
starejšimi institucijami v drugih državah Evropske unije. Slovenija je na področju varstva pred
diskriminacijo svoj začetni zaostanek nadoknadila. V imenu Republike Slovenije se Zagovorniku
načela enakosti in vsem njegovim sodelavkam in sodelavcem, iskreno zahvaljujem.
Pred nami pa so tudi novi izzivi. Digitalne tehnologije, umetna inteligenca in novi družbeni modeli
prinašajo tudi nove oblike neenakosti, na katere moramo kot posamezniki in kot skupnost biti pozorni
in jih odpravljati.
Enakost ni cilj, ki ga dosežemo enkrat za vselej. Je pot, ki jo moramo vsak dan znova izbrati in
utrjevati tudi za prihodnje generacije.
Oktobra bo Zagovornik dobil novo vodstvo, javni poziv je že objavljen. Naj bodo tudi v prihodnjem
desetletju njegovo vodilo pogum pri opozarjanju na krivice, strokovnost pri njihovem odpravljanju in
človečnost, da vsi skupaj nikoli ne pozabimo, zakaj svoje delo opravljamo.
Iskrene čestitke ob 10. obletnici delovanja Zagovornika načela enakosti in veliko uspeha na nadaljnji
poti.