Prejeto

Besedilo in foto: Borut Ambrožič
Za: Štajerske novice – urednik: Rade Bakračević

Botanični vrt Univerze v Mariboru je učni vrt Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ki se nahaja v občini Hoče Slivnica. Začetki današnje zasnove vrta segajo v 90 leta prejšnjega stoletja. Danes je v vrtu na ogled veliko naravnih, okrasnih in uporabnih rastlin.

V vrtu uspešno gojijo tudi 75 ogroženih rastlinskih vrst. Pedagoška in turistična dejavnost vrta sta stalnici enega lepših botaničnih slovenskih vrtov.

Meta Pivec, strokovna sodelavka v Botaničnem vrtu UM: ‘Kljub svoji negativni konotaciji ostaja bambus zanimiv hortikulturni dodatek vrtov. Predogoj, da ga bomo lahko brez bojazni imeli v svojem vrtu, je ustrezna skrb in vzdrževanje. To velja tudi za druge rastlinske vrste. Pred vsako zasaditvijo ‘eksotične’ rastlinske vrste, se je priporočljivo posvetivati s strokovnjakom. Na ta način se lahko izognemo morebitnim kasnejšim nevšečnostim. V Botaničnem vrtu UM imamo nasad bambusa ustrezno ločen od ostalih zasaditev in je del naše obširne rastlinske zbirke’. 

Za uspešen boj zoper širjenje tujerodnih invazivnih vrst je v prvi vrsti pomembno njihovo prepoznavanje in kasneje tudi ustrezen način odstranjevanja. Na ta način lahko preprečimo njihovo razmnoževanje, razširjanje v okolico in izpodrivanje avtohtonih rastlin.  

Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor: ‘Bambus je že dlje časa na seznamu tujerodnih invazivnih vrst. V Sloveniji se je iz prvotnih vrtnih zasaditev kmalu razširil v naravo in gozdove’. 

Bambus je hitro rastoča trava z olesenelimi stebli iz družine Poaceae. Znanih je okoli 1.400 vrst. Najbolj mu strezajo vlažna rastišča. Nekatere vrste lahko zrastejo tudi do pol metra na dan. Najvišji med njimi je orjaški bambus (Phyllostachys edulis), ki v izvornih tropih zraste tudi do 50 metrov visoko. Iz olesenelih stebel proganjajo posamezne veje in zeleni suličasti listi. ‘Nevarne’ so bambusove korenine, ki lahko na leto zrastejo več metrov in iz katerih poženejo nove rastline.

Zaradi komercializacije ‘bambusa sreče’ (Dracaena sanderiana), ki je na tržišču poznan pod imenom ‘lucky bamboo’ se je v Evropi razširil tigrasti komar (Aedes albooictus), ki sicer izvira iz Azije. Prepoznaven je po tigrastem, črno-belem vzorcu in ga strokovnjaki povezujejo z porastom denge (virusna vročična bolezen). Na človeka se prenese s pikom okuženega komarja, ki ne brenči in velja za najbolj invazivno vrsto komarjev na svetu. 

Številne tujerodne invazivne rastlinske vrste so sicer uporabne tudi v kulinariki. Med njimi je tudi bambus. 

Užitne so le določene vrste, zlasti tiste iz rodu Phyllostachis. Uporaba bambusovih vršičkov je razširjena zlasti v azijski kuhinji. 

Recept, ki vključuje bambusove vršičke nam je zaupala direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT Maribor), Mojca Polak. V okviru šole, ki se ponaša z 25 leti delovanja na področju gostinstva in velnesa, deluje tudi Restavracija 7. Več let zapored podeljeno priznanje Michelinov krožnik potrjuje zavezo restavracije, da uporablja sveže surovine in skrbno pripravljen obrok.

SOLATA Z BUČKAMI IN BAMBUSOVIMI VRŠIČKI

Za solato potrebujemo sledeče sestavine:

– 2 majhni bučki

– 1 pločevinko (200 g) vloženih bambusovih vršičkov

– 1 rdečo papriko

– 1 žlico sezamovih semen (pražena)

Za solatno preliv potrebujemo sledeče sestavine:

– 2 žlici sezamovega olja

– 2 žlici jabolčnega kisa

– 1 žlica sojine omake 

– 1 strok česna (drobno sesekljan)

– 1 čajna žlička sladkorja

Priprava jedi:

Bučke in papriko operemo in ju narežemo na tanke trakove (kot rezance). Bambusove vršičke dobro odcedimo in jih v večji skledi združimo z narezanimi trakovi bučke in paprike. 

Vse sestavine za solatni preliv v manjši posodi dobro premešamo in vmešamo v solato.

Sezamova semena na hitro popražimo na ponvi ( brez olja) in jih na solato potresemo tik pred postrežbo, da ohranijo hrustljavost.