Datum: 26. 10. 2026 us
Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bila ureditev zimskega regresa za leto 2025 v zasebnem sektorju delno v neskladju z Ustavo RS, ker je zakon nedopustno učinkoval za nazaj. Sodišče spornih določb ni razveljavilo in ni določilo, kako naj se odpravijo posledice. Ustavno sodišče tako ni odpravilo neustavnosti, kar pomeni, da stroške protiustavne ureditve nosijo delodajalci. Na Trgovinski zbornici Slovenije se sprašujemo, kdo bo nosil posledice in ali bo odločba ustavnega sodišča vplivala na zakonodajalca, da v prihodnje ne bo sprejemal predpisov, ki bodo imeli retroaktivno veljavnost.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-189/25 z dne 24. 9. 2026 ugotovilo, da sta 2. člen in prvi odstavek 3. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) v neskladju z Ustavo RS. Neskladje se nanaša na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem zunaj javnega sektorja. Zakon je pri izračunu regresa upošteval tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred svojo uveljavitvijo 20. novembra 2025. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala pred tem datumom, kot za tiste, ki so bili po njem še zaposleni. Ustava povratno veljavnost zakona dopušča le izjemoma, kadar to zahteva javna korist. Ustavno sodišče je ugotovilo, da državni zbor in vlada te koristi nista izkazala. Spornih določb kljub temu ni razveljavilo, saj bi to po njegovi presoji nedopustno poseglo v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo že prejeta sredstva. Zato je izdalo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo nobenih ukrepov.
Na Trgovinski zbornici Slovenije razumemo, da sodišče ni želelo posegati v položaj delavcev. Ne moremo pa sprejeti, da posledice protiustavnega zakona v celoti nosi gospodarstvo, torej prav tisti, katerih pravice so bile kršene. Delodajalci so lani izplačali regres tudi za mesece, v katerih ta obveznost še ni obstajala. Po ocenah, pripravljenih na podlagi vladnih izračunov, je ta del delodajalce v zasebnem sektorju stal več sto milijonov evrov. Ukrep je posebej prizadel trgovino, saj je delovno intenzivna dejavnost z nizko dobičkonosnostjo, zato je bil regres za nazaj zanjo izdaten in nenačrtovan strošek. V izjemno zahtevnem položaju so se znašli manjši trgovci, ki se že tako soočajo z neugodnim poslovnim okoljem in odlivom kupne moči v tujino. Pričakujemo, da bo zakonodajalec to odločbo razumel kot jasno opozorilo, da morajo predpisi, ki posegajo v stroške dela, nastajati pravočasno in kot kompromis v dialogu s socialnimi partnerji. Še vedno smo prepričani, da mora biti zimski regres vezan na poslovno uspešnost podjetja, takšna izplačila pa so prostovoljna, zato je lanskoletna visoka negotovost poslovnega okolja, ki je zahtevala celo pokrivanje obveznosti podjetij za nazaj, nesprejemljiva.
TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE
1