Jasna in Janez sta se spoznala v Domu starejših občanov

Jasna Czurda je v DOSOR, Dom starejših občanov Radenci, prišla iz Maribora, kjer je pred invalidsko upokojitvijo bila zaposlena kot generalna sekretarka na  Turistični zvezi v Mariboru. A Janez Starina je po rodu iz bližnjega kraja Hrastje Mota, kjer še stoji domačija njegovih pokojnih staršev. Pobliže pa sta se kot stanovalca DODOR-ja spoznala na računalniškem tečaju v tem domu.

Tedaj se je z veliko vprašanji okrog Jasne »vrtel« Janez in čeprav so se med odmori in tudi po tečajnih urah še srečevali ob kavi na terasi doma, Jasna ni dobila občutka, da gre za kaj več kot prijateljstvo. Se ji je pa zgodila lažja kap, odpeljali so jo v bolnišnico in tedaj je Janez klical vsak dan. Jasni je postalo jasno, da gre za nekaj več, kar so potrjevali vsakodnevni šopki svežega cvetja in plišaste figurice, ki jih je prejela. In tako sta se odločila, da skleneta zakonsko zvezo.

Zatorej se je v sredo, 23. novembra popoldne, kavarnica »Traminček« v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, spremenila v poročno dvorano. Kajti v njej je bil opravljen prvi poročni obred v tem domu. Stanovalca doma, Jasna Czurda in Janez Starina, sta sklenila zakonsko zvezo ob prisotnosti številnih zaposlenih in stanovalcev doma.

Ob matičarju Mirku Ferencu z Upravne enote Gornja Radgona je to opravil v vlogi pooblaščene uradne osebe Marjan Žula, ki je sicer direktor Doma starejših občanov v Gornji Radgoni. Jasni je bila za pričo dolgoletna prijateljica iz Maribora Ilka Riedl, a Janezu DOSOR-jev zdravstveni tehnik Blaž Rojko z Negove. Za »glasbeno zaveso« je poskrbel s frajtonerico Stako Ilješ, mož Janezove sestrične, vrženi poročni šopek pa sta skupaj ujeli zaposleni v DOSOR-ju,Helena Matić in Klaudija Zemljič. Ni manjkala zdravica, iz DOSOR-jeve kuhinje pa so pripeljali torto, ki je bila darilo DOSOR-ja novoporočencema.

Številnim čestitkam ob enkratnem dogodku se je pridružila tudi direktorica DOSOR-ja Mateja Hauser, ki je seveda izredno vesela, kajti vedno poudarja, da DOSOR pravzaprav ni dom za ostarele v klasičnem smislu, pač pa domovanje z vsemi možnimi posebnostmi, ki krasijo in bogatijo življenje posameznikom in skupinam ljudi v tretjem ali celo četrtem življenjskem obdobju.

Filip Matko Ficko