Padlo 59 fantov in mož pod rumeno-črnim praporom

Cerkev sv. Marije Magdalene na Kapelskem Vrhu 312 m.

Nad Radenci v »deželi treh src«, na najvišjem vrhu Kapelskega Vrha (312 metrov nadmorske višine) stoji rimokatoliška župnijska cerkev svete Marije Magdalene iz prve polovice 19. stoletja (prvič omenjena cerkvena stavba na tem mestu je že v letu 1617, ki bi jo naj gradili z materialom iz ostankov Atilovega gradu – Atila »Bič božji« je divjal tudi skozi deželo Štajersko). S tega vrha, od cerkve, je moč v lepem vremenu videti kar 45 drugih cerkva v bližnji in daljni okolici.

 Dolgo vrsto let pozabljeno spominsko obeležje.

Okrog 25 metrov severozahodno od cerkve stoji spominsko obeležje 59 padlim fantom in možem iz nekdanje tukajšnje kapelske župnije, ki so se borili kot vojaki za avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa na bojiščih prve svetovni vojne v letih 1914 – 1918. ki ga je postavilo Društvo starih vojakov in invalidov (?) in je bilo dolgo, dolgo vrsto let pozabljeno. O dogodivščinah in trpljenju fantov in mož v vojnih razmerah 1. svetovne vojne je zapisal Kajetan Kovič v romanu »Pot v Trento«, ko opisuje kot cesarskega vojaka enega izmed svojih sorodnikov (na bojiščih v severni Italiji, Soški fronti in Galiciji). V Občini Radenci, ki je v času Avstro-Ogrske še ni bilo, sta danes dve župniji: Kapela in Radenci.

 Padlo je 59 fantov in mož za cesarja v letih 1914 -. 1918.

»Na lastno pest« se je obnovitve spominskega obeležja na Kapelskem Vrhu letošnje poletje lotil praporščak Krajevne organizacije zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Radenci, Alojz Vrzel z Murščaka, o katerem smo na spletnih straneh »Štajerskih novic« poročali, da je bil junija letos med letošnjimi dobitniki priznanj Občine Radenci.

Članice in člani veteranskih organizacij v Občini Radenci se bodo letos pred Dnevom spomina na mrtve (1. november) spomnili 59 padlih v 1. svetovni vojni pri obnovljenem obeležju na Kapelskem Vrhu, 39 padlih v 2. svetovni vojni pri obeležju NOB na Kapelskem Vrhu ter enega padlega v osamosvojitveni vojni 1991 pri spominskem obeležju v Radencih.

Filip Matko Ficko