Proti poizkusom tako imenovane »hrvatizacije« Prekmurja
Dr.Klaudija Sedar s Kleklovimi novinami.
V času poizkusa tako imenovane »hrvatizacije« Prekmurja je bila 29. avgusta 1926 kar na treh množičnih zborovanjih z okrog 15 tisoč udeleženkami in udeleženci v Murski Soboti, Črenšovcih in Bogojini prebrana »Bogojinska resolucija«, ki se glasi: »Prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavlamo, da smo vsikdar bili i da ščemo biti i ostati Slovenci. Mi lübimo svoj materni jezik i lübimo častitlivo zgodovinsko ime »Slovenska krajina«. Mi ščemo ostati združeni s svojimi najbližjimi brati Slovenci na drugoj strani Müre v združenoj Sloveniji. Mi ne sovražimo bratov Hrvatov, protesteramo pa odločno proti podtikanji, da bi bili Hrvati i neščemo priti pod kakšošteč hrvatsko oblast ali hrvatsko upravo.«
Bogojinska resolucija v Kleklovih novinah.
V času shoda v Bogojini je tisti dan bilo tudi proščenje, potekala pa je tudi blagoslovitev znamenite Plečnikove cerkve. Besedilo »Bogojinske resolucije« je bilo obširno objavljeno 5. septembra 1926 v »Kleklovih novinah«, na prvi in drugi strani.
Podrobna obrazložitev iz resolucije.
O vsem tem je bilo govora na domoznanskem večeru v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti 28. avgusta letos, ki sta ga skupaj pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija (s sedežem v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih) in Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice v M. Soboti, ki je tudi predsednica programskega sveta UŠF je ob tem opomnila, da že vrsto let govorci na različnih prireditvah omenjajo, da je bila »Bogojinska resolucija« sprejeta 17. avgusta 1919 na znamenitem shodu v Beltincih ob priključitvi Prekmurja k matici Sloveniji, kar seveda ne drži. Opozorilo na zmotne interpretacije je prišlo v pravem času, kajti v nizu slovesnosti ob obeleževanju konca prve svetovne vojne (1914 -1918) in bližajoče stoletnice združitve Prekmurja z matico Slovenijo se bo morda kdo spet spozabil. Ob praznovanju združitve Prekmurja z matično domovino, ki je od leta 2006 tudi državni praznik (17. avgust), se lahko spomnimo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci postali del matičnega naroda, saj so velesile po koncu prve svetovne vojne na Pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da se ta del ozemlja priključi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Filip Matko Ficko