Slovesnost v Ljubljani že to nedeljo, 20. januarja

V spomin žrtvam porajmosa v Murski Soboti.

Z resolucijo 60/7 je na svojem zasedanju 1. novembra leta 2005 Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov proglasila 27. januar za Svetovni dan spomina na žrtve holokausta. Na ta dan je leta 1945 ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz – Birkenau na Poljskem. Glavni cilj nacistične Nemčije je bilo iztrebljenje evropskih Judov (Židov), ki so jih sistematično stradali, gnali na prisilno delo, zastrupljali v plinskih celicah in jih tako pozneje v krematorijih sežgali od 5 do 6,5 milijona. Judje imenujejo holokaust shoah, a Romi porajmos.
V okviru Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije deluje Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja, ki bo že v nedeljo, 20. januarja 2019 s slovesnostjo obeležil mednarodni Dan spomina na holokavst. Na ta dan se poklonimo vsem žrtvam nacizma in fašizma, ki so trpele v koncentracijskih taboriščih zločinskih režimov. Posebej se spomnimo na vse slovenske taboriščnice in taboriščnike, pregnance in ukradene otroke. V taboriščih je med II. svetovno vojno trpelo preko 60.000 ljudi iz Slovenije, preko 12.000 pa so jih zločinci s svojim ravnanjem pomorili. Na slovesnosti v Centru urbane kulture (Kino Šiška) v nedeljo, 20. januarja ob 11. uri, bo slavnostna govornica zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, dr. Maca Jogan, ki je bila tudi sama rojena v Arbeitszwangslagerju v Lössnitzu. Na slovesnosti bodo nastopili številni ustvarjalci: Mija Pungeršič, plesalka na vozičku, plesalec in koreograf Branko Potočan, na harmoniki Marko Brdnik, Godalni orkester glasbene šole Moste – Polje z dirigentko Ksenjo Trotovšek Brlek, pevka Ditka, Nejc Jemcin Tone Habjan ter recitatorji Maša Kavčič, Lina Potočki Vozny, Urban Pipan in Anže Škofic.
K temu dodajmo, da je v času 2. svetovne vojne na področju nekdanje Kraljevine Jugoslavije bila ustanovljena Nezavisna država Hrvatska, kjer je delovalo edino tovrstno koncentracijsko taborišče na Balkanu v Jasenovcu (vasi Jasenovac, Bročica, Krapje, Versaj, Uštica ter Ciglana, kjer je deloval krematorij). Za otroke je bilo taborišče v Sisku, za ženske v Stari Gradiški. V tem taborišču so načrtno ubijali Srbe, Hrvate (protifašiste in partizane), Jude (Žide), Rome in Sinte (v vasi Uštica okrog 17 tisoč) in Slovence. V spominskem parku Jasenovac danes obstoji poimenski spisek 69.843 žrtev, a nekateri dandanes trdijo, da temu ni tako ter da koncentracijsko taborišče v Jasenovcu ni obstajalo.
Filip Matko Ficko
Priložena fotografija:
Spominska plošča žrtvam holokausta nad Romi in Sinti v Murski Soboti