Radenci; 7. decembra – Mesec december. Pravimo mu tudi veseli december. Če kdo dvomi, da mesec ni vesel, Vam pravim: “Vsi se moramo potruditi, da bo vesel, da nam bo lepše, da bodo zadnji dnevi leta, ki se iztekajo, polni smeha, zadovoljstva, polni stiskov rok, polni lepih želja in ne pozabimo: že smeh, stisk rok, prijaznost so za nas topla in prisrčna darila.”
Če bi lahko jaz Miklavž postal, prav nič ne bi omahoval -, ponoči k vam bi vsem prišel, z darili vas ob tem prevzel. In tako so od četrtega nadstropja do pritličja doma SeneCura v Radencih prehodili in vse stanovalce presenetili: Miklavž, parkelj in harmonikar Robert Majerič iz Spodnjih Ivanjec. Obiskali so tudi vse po sobah in še zaposlene po pisarnah. Naj ob tem spomnimo na pripoved Miklavža, ki je ta dan govoril po Murskem valu:” Bogati in brkati stric Janez se je odločil za Miklavža obiskati svoje sorodnike.
Nečakinja Nina in nečak Luka sta mu takoj po prihodu zaupala: “Stric Janez, poglej, midva sva že obesila svoje nogavičke nad pečjo, da nama jih Miklavž napolni ob svojem skrivnem obisku.” Ob tem se je stric Janez namrščil, ker zaradi svoje želje, da bi imel sam več in več, tega ni privoščil drugim, pa četudi so to bili otroci.
Poleg tega ni verjel v Miklavža in jima je to takoj povedal: “Saj Miklavža sploh ni in zatorej ne bosta dobila nobenih daril.” Toda Nina in Luka sta svoje nogavičke nad pečjo pred spanjem še enkrat nežno pobožala in z žalostjo voščila stricu Janezu in svojim domačim: “Lahko noč !” Lakomnost stricu Janezu ni dala miru in ponoči je na skrivaj tudi on nad pečjo obesil svojo nogavico, ki pa je bila večja in daljša od nogavic njegovih nečakov.
Pričakoval je torej, da se bo Miklavž spomnil tudi njega in njegovih želja. Zjutraj, ko so se zbudili, so vsi najprej pogledali k peči in tamkaj obešenim nogavicam. Nogavički Nine in Lukeca sta bili lepo okrogli in do vrha napolnjeni z darili, a nogavica strica Janeza je bila prazna. Stric se je ujezil in menil, da je to goljufija, da je Miklavž pozabil napolniti njegovo nogavico. A Ninin in Lukecov očka je svojega brata Janeza opomnil: “Sam si kriv, saj si pa sinoči pred vsemi dejal, da Miklavža ni !” Osramočen je stric Janez odšel na svoj dom, Nina in Luka pa sta se z mamico in očkom veselila Miklavževih daril. Z željo, da bi vsak izmed vas prejel darilo, vas pozdravljam in želim miren spanec.
Besedilo: Filip Matko Ficko
Fotografije: Sandra Kokol
 | OdgovoriPosreduj |