Slovensko predsedovanje EU
Vlada Republike Slovenije (foto: Rade Bakračević – arhiv Štajerske novice)
Slovenija je kot predsedujoča država pomembno prispevala k okrepitvi odpornosti EU na prihodnje zdravstvene krize, naravne nesreče, kibernetske napade in druge grožnje, ki pretijo EU. Pospešila je okrevanje EU po pandemiji covida-19, pomemben preboj pa je naredila tudi na področju digitalizacije.
Svet za splošne zadeve je novembra sprejel sklepe o izboljšanju pripravljenosti, odzivnosti in odpornosti na prihodnje krize. Spopadanje z različnimi vrstami kriz bo terjalo učinkovitejše medsektorsko in čezmejno krizno sodelovanje, ključnega pomena pa bo tudi krizno komuniciranje ter boj proti dezinformacijam. Pomembno je okrepiti odpornost enotnega notranjega trga za večjo strateško avtonomijo, vključno z glavnimi evropskimi dobavnimi verigami in gospodarskimi sektorji, kot so proizvodnja farmacevtskih izdelkov, medicinskih pripomočkov in polprevodnikov.
Za hitrejše okrevanje evropskega gospodarstva
Finančni ministri so potrdili 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Skupna vrednost do zdaj potrjenih načrtov je 291 milijard evrov nepovratnih sredstev in 154 milijard evrov posojil. Dvajset držav članic je že prejelo predplačila v vrednosti več kot 54 milijard evrov. S sredstvi iz načrtov bomo pripomogli k hitrejšemu okrevanju, odpornosti, zelenemu prehodu in digitalizaciji, povečanju inovativnosti in boljši konkurenčnosti gospodarstva ter tako k boljši kakovosti življenja v EU. Novembra je bil potrjen evropski proračun za leto 2022, že septembra pa je Svet potrdil tudi rezervo za prilagoditev na brexit za prizadeta evropska območja in podjetja.
Okrepljena evropska zdravstvena unija
Slovenija je kot predsedujoča država nadaljevala prizadevanja za usklajeno odzivanje na pandemijo covida-19 in začela delo na spremenjenih priporočilih za omejitev nenujnih potovanj v EU in za varno prosto prehajanje meja znotraj EU.
Poleg tega je slovensko predsedstvo doseglo pomembne mejnike za boljšo pripravljenost Unije na morebitne prihodnje pandemije in druge večje zdravstvene krize. Pandemija je namreč pokazala na ranljivost naših zdravstvenih sistemov.
Evropske agencije bodo tako v prihodnje lahko učinkoviteje usklajevale izmenjavo informacij med državami in njihovo ukrepanje. Slovensko predsedstvo je v pogajanjih z Evropskim parlamentom doseglo dogovor o treh pomembnih zakonodajnih predlogih, in sicer o:
- okrepitvi vloge Evropske agencije za zdravila (EMA), s čimer bomo v primeru zdravstvenih kriz državljanom hitreje zagotovili zadostne količine zdravil in medicinskih pripomočkov;
- okrepljeni vlogi Evropskega centra za preprečevanje in širjenje bolezni (ECDC), ki bo v sodelovanju z državami članicami skrbel za učinkovito in hitro omejitev lokalnih izbruhov nalezljivih bolezni s čim manj posledicami za evropske državljane in družbo;
- ustanovitvi organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), katerega namen je pravočasno in učinkovito ukrepanje v primeru izrednih razmer v javnem zdravju.
Večja odpornost prek kibernetske varnosti in delovanja sistema civilne zaščite
Digitalizacija postaja pomemben del življenja in dela evropskih državljanov. Zato je potrebna tudi visoka stopnja kibernetske varnosti. Svet je potrdil predlog direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, ki predstavlja del svežnja ukrepov za izboljšanje odpornosti in odzivanja na incidente. Za primere velikih kibernetskih napadov in kriz so bili oktobra sprejeti sklepi Sveta o preučitvi potenciala pobude za skupno evropsko kibernetsko enoto.
Vse več je tudi naravnih nesreč, ki terjajo učinkovitejši evropski sistem civilne zaščite. Zato je Slovensko predsedstvo spodbudilo razpravo o ciljih Unije na področju odpornosti na nesreče, predvsem za izboljšanje odziva na nesreče večjega obsega in krepitev evropskega nabora civilne zaščite in zmogljivosti – rescEU.
Pospešek digitalni preobrazbi EU
Predsedujoča Slovenija je dosegla pomembne dosežke na področju digitalizacije. Spletne platforme so se v zadnjem desetletju namreč močno razširile in zavzele osrednjo vlogo v življenju državljanov in podjetij, prek njih komuniciramo, se informiramo ali poslujemo. Zaradi razširjanja nezakonitih in tudi neprimernih vsebin je treba te platforme regulirati in s tem zaščititi potrošnike, obenem pa omogočiti nadaljnji razvoj digitalizacije, ki je pomemben temelj prihodnjega razvoja evropskega gospodarstva.
Svet je tako soglasno sprejel splošni pristop o Aktu o digitalnih storitvah, ki bo prispeval k varnejšemu spletnemu okolju za državljane in gospodarske subjekte, in o Aktu o digitalnih trgih, s katerim vzpostavljamo enake pogoje poslovanja za vsa podjetja in spletne platforme ne glede na njihovo velikost, večjo inovativnost, večjo izbiro za potrošnika, več možnosti za menjavo ponudnika ter pravičnejše cene. Svet je z Evropskim parlamentom dosegel dogovor o Uredbi o upravljanju podatkov, ki omogoča več prostovoljne izmenjave podatkov in nadzora nad njihovo dostopnostjo zagonskim podjetjem in podjetjem za spodbujanje inovacij. Dosežen je bil tudi dogovor o uredbi o mobilnem gostovanju brez dodatnih stroškov, ki milijonom državljanov in podjetij v EU še naprej omogoča, da pri potovanju znotraj EU dostopajo do mobilnih storitev brez dodatnih stroškov oziroma po cenah, kot jih imajo doma. Slovensko predsedstvo je namenilo veliko pozornosti tudi umetni inteligenci na različnih področjih ter začela obravnavo prvega akta na ravni EU o pravilih delovanja in uporabe umetne inteligence.
Svet EU je sprejel mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom o predlogih digitalnega finančnega svežnja, in sicer uredbe o trgih kriptoimetij (MiCA) in uredbe o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (DORA). Njun cilj je ustvariti spodbudno okolje za inovativna podjetja, hkrati pa ohranjati finančno stabilnost in zmanjšati tveganja za vlagatelje in potrošnike. Z Evropskim parlamentom je bil dosežen dogovor o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki digitalne finančne storitve približuje ljudem in podjetjem. Za pogajanja z Evropskim parlamentom pa so ministri sprejeli mandat o predlogu za posodobitev pravil o informacijah glede prenosov sredstev, med katera bi vključili tudi določena kriptosredstva, kar bo zmanjševalo možnosti pranja denarja in financiranja terorizma.
Svet je sprejel uredbo o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo. Tako bomo lahko pridobili več visokozmogljivih računalnikov svetovnega razreda, ki bodo znanstvenikom omogočili izume novih materialov in sestavnih delov ter razvoj novih zdravil in terapij ter zagotavljali podporo tehnološkim podjetjem. Slovensko predsedstvo se je osredotočilo tudi na krepitev evropske obrambne tehnološko-industrijske baze z vključevanjem malih in srednje velikih podjetij.
Evropska unija se spopada z velikim povečanjem cen energije, kar povzroča veliko zaskrbljenost državljanov, podjetij, evropskih institucij in vlad. Slovensko predsedstvo se je na krizo visokih cen energentov hitro odzvalo. O dvigu cen energentov so razpravljali finančni, gospodarski, kmetijski in okoljski ter energetski ministri. Slednji so na izrednem zasedanju obravnavali nabor možnih ukrepov za blaženje podražitev za državljane in gospodarstvo, kar je podlaga za ukrepanje držav članic za zmanjšanje negativnega vpliva pretirane nestanovitnosti cen energentov.
Poseben poudarek raziskavam in razvoju
Slovensko predsedstvo je po dvajsetih letih doseglo nov dogovor o upravljanju Evropskega raziskovalnega prostora, kar bo omogočilo večjo učinkovitost raziskav in inovacij, hitrejše odzivanje na ključne izzive družbe in večje učinke za evropske državljane. V upravljanje bodo po novem vključeni tako predstavniki znanosti, gospodarstva kot tudi javnih institucij, poseben poudarek pa bo dan združenemu pristopu držav k reševanju skupnih izzivov na področju raziskav in razvoja.
Okolje in pravičen zeleni prehod
Zelo intenzivno delo je potekalo na področju okolja in zelenega dogovora. Julija smo dosegli dogovor med Svetom in Evropskim parlamentom o spremembi Aarhuške uredbe, katere cilj je zagotoviti dostop do informacij, udeležbo širše javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Slovensko predsedstvo je vodilo razpravo v okviru različnih sestav Sveta do številnih zakonodajnih predlogov iz podnebno-energetskega svežnja Pripravljeni na 55. Gre za obsežen in zelo zapleten dokument, saj bodo morali vsi sektorji prispevati k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Na podlagi razprav držav članic smo pripravili izčrpno poročilo o napredku svežnja in verjamemo, da smo pripravili trdne temelje za predsedovanje prihodnjega tria, ki si bo prizadeval najti končni dogovor.
Predsedujoča Slovenija je pripravila mandat EU za podnebno konferenco COP26 in usmerjala EU v pogajanjih v Glasgowu. Glasgow smo zapustili z jasnim signalom, da bomo naredili vse, da ohranimo 1,5 stopinje Celzija na dosegu. Sprejeti so bili ukrepi za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter njihovo financiranje, kar bo omogočilo izvajanje Pariškega sporazuma.
Na področju kmetijske politike smo dokončno uskladili zakonodajni sveženj o reformi skupne kmetijske politike (SKP). Sprejeti so bili sklepi Sveta o akcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva, ki predvideva do leta 2030 ekološko kmetovanje povečati na 25 odstotkov kmetijskih zemljišč EU.
Sprejeti so bili sklepi Sveta za načrt izrednih ukrepov za zagotovitev preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih, kar je pomemben del odporne in strateško avtonomne EU. Kmetijski ministri so sprejeli tudi novo Strategijo EU za gozdove do leta 2030, ki poudarja pomembno vlogo gozdov in gozdarskega sektorja pri prehodu EU na trajnostno, nevtralno in krožno biogospodarstvo, del nje pa je tudi načrt za zasaditev treh milijard dodatnih dreves.