FOTO: RADE BAKRAČEVIĆ
V ponedeljek, 12. septembra 2022, je na Brdu pri Kranju potekal 11. vrh voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process. Pri organizaciji je sodeloval tudi Urad vlade za komuniciranje.
Srečanja, ki ga je priredil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, so se udeležili vsi voditelji pobude: sovoditelj pobude predsednik Hrvaške Zoran Milanović, predsednik Črne gore Milo Đukanović, trije člani predsedstva BiH Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski, srbski predsednik Aleksandar Vučić, kosovska predsednica dr. Vjosa Osmani in albanski predsednik Bajram Begaj.
Voditelji držav so poudarili pomen širitve za stabilnost Zahodnega Balkana. EU so pozvali, naj BiH do konca leta dodeli status kandidatke ter uvede brezvizni režim za celoten Balkan ter naj regiji stoji ob strani v ekonomski in energetski krizi.
Širitev EU ključna za stabilnost Zahodnega Balkana
Udeleženci vrha so tako sprejeli šest sklepov. Poleg poziva k dodelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini do konca leta in uvedbi brezvizumskega režima za vse države v regiji so Unijo pozvali še, naj Zahodnemu Balkanu stoji ob strani pri blaženju posledic ekonomske in energetske krize.
Širitev EU je po njihovi oceni ključna za stabilnost Zahodnega Balkana in je bolj kot kdajkoli geopolitično vprašanje, so se strinjali. Potrdili so tudi skupno zavezanosti dialogu kot edinemu načinu za premagovanje razlik.
Na Brdo so poleg slovenskega in hrvaškega predsednika prišli še predsednik Albanije Bajram Begaj, trije člani predsedstva BiH Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, predsednik Črne gore Milo Đukanović, kosovska predsednica Vjosa Osmani, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski in srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Srečanja v okviru pobude, ki jo je leta 2010 s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor sprožil Pahor, takrat še kot predsednik slovenske vlade, so od leta 2013 potekala vsako leto, največ pa jih je bilo v Sloveniji.
Namen procesa Brdo−Brioni je pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije. Med državami v regiji Kosovo in BiH še nimata statusa kandidatke za članstvo v EU, Srbija in Črna gora sta pri pogajanjih o vstopu v EU najdlje, medtem ko sta Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja začeli letos poleti.
Vučić: Srbija in Slovenija imata odlične odnose
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je danes na tiskovni konferenci po srečanju vrha voditeljev pobude Brdo−Brioni poudaril, da imata Srbija in Slovenija odlične odnose, četudi Ljubljana priznava Kosovo. Glede atmosfere na Brdu pri Kranju je dejal, da je bila ta, kljub številnim razlikam v stališčih in zahtevnejši situaciji, boljša kot lani.
V pogovoru z novinarji na Brdu pri Kranju je Vučić med drugim dejal še, da prebivalci Srbije večinsko nasprotujejo vstopu v Evropsko unijo, pri čemer je ravno Kosovo navedel kot enega od ključnih razlogov za takšno javno razpoloženje.
Kot je dejal, imajo trenutno vsi “polna usta” teritorialne integritete Ukrajine, medtem ko je bila srbska teritorialna integriteta “povožena”. Kot je pojasnil, “ljudje v Srbiji te hinavščine ne morejo sprejeti”, a dodal, da upa, da bodo v prihodnje ljudje znali prepoznati interes države in ga ločiti od čustev.
Na poizvedovanja novinarjev glede njegove nedavne izjave, ko je po srečanju s Pahorjem v Beogradu na vprašanje o morebitni vpeljavi sankcij proti Rusiji odgovoril, da tega ne more storiti, ko pa Rusija − za razliko od Slovenije − ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, je Vučić dejal, da je šlo za retorični odgovor.
“Ne nas siliti, da vriskamo od sreče, da skačemo v nebo, ker je nekdo priznal Kosovo,” je pripomnil Vučić in dodal, da je preostalo odlično, kar se tiče odnosov s Slovenijo, ki jih je označil za prijateljske. Pri tem je še poudaril, da trgovinska izmenjava med državama narašča.
